SRIP ToP in Podjetniški inkubator Kočevje d.o.o. storila prvi korak za uvajanje robotike v prvo triado osnovne šole

V letu 2018 se je delegacija slovenskih akterjev na področju robotike v organizaciji SRIP ToP in MZZ   udeležila srečanja z danskimi kolegi.  Poleg obojestranskega spoznavanja  smo  začrtali pot tudi nekaterim projektom.

Danes je v Kočevju Podjetniški inkubator Kočevje d.o.o. predstavil program Kubo, ki je produkt danskega podjetja Kubo Robotics .

Program KUBO na enostaven način  skozi igro vpeljuje  otroke od 6 do 10 leta v svet programiranja, sodelovanja in delitve dela v skupini – dve izmed osnovih kompetenc, ki jih bodo otroci potrebovali v prihodnosti. To omogoča brez uporabe kakršnegakoli zaslona na izredno inovativen način.  Koncept omogoča  povezovanje tudi z drugimi šolskimi vsebinami, tako da predstavlja dodano vrednost tudi na drugih učnih področjih. Učitelji in učenci, ki so program že preizkusili, so nad njim navdušeni.

Kubo Robotics je  s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje d.o.o. ob tej priliki podpisal zastopniško pogodbo,  memorandum o sodelovanju in uvajanju programa Kubo pa so že podpisale  ravnateljice in ravnatelj 4 osnovnih šol,

V nadaljevanju bodo  v letu 2019 usposobili  150 osnovnošolskih učiteljev, ki bodo postali mentorji  programa Kubo.  V ta namen bodo izvedli  10 delavnic, ki jih bo v celoti financiral SRIP Tovarne prihodnosti. Na ta način pripomoremo, da se omenjeni program čim hitreje uvede v zainteresirane osnovne šole in razširi na celotno območje države.

V SRIP Tovarne prihodnosti se zavedamo, da moramo razvijati kompetence mladih že v zelo zgodnji fazi njihovega razvoja, da bodo obvladovali  tako obstoječe tehnologije  kot tudi tehnologije, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti.

 

 

 

Kako je videti pametna tovarna?

Demonstracijski center Pametna tovarna na fakulteti za strojništvo

V kleti ljubljanske strojne fakultete so odprli prvi slovenski demonstracijski center, v katerem bodo njihovi študenti in tudi slovenska podjetja lahko spoznali, kakšni so proizvodni procesi v t. i. industriji 4.0.

Pametne tovarne so v primerjavi s klasičnimi učinkovitejše, inteligentne, fleksibilne, agilne in predvsem avtonomne. Foto: BoBo

 

Kot so pojasnili na strojni fakulteti, demonstracijski center Pametna tovarna vsebuje vse ključne tehnologije, ki so nujno potrebne za delovanje pametne tovarne, od informacijskih sistemov do industrijskih robotov. Hrbtenico pametne tovarne predstavljata globalni digitalni dvojček in globalni digitalni agent oz. umetna inteligenca, podprta s strojnim vidom.

Poleg robotiziranih sistemov je v demonstracijski center vključeno tudi pametno ročno delovno mesto, na katerem je mogoče demonstrirati različne tehnologije pametne tovarne, kot so virtualna in razširjena resničnost, digitalizacija in transparentnost navodil za montažne operacije, ergonomija delovnega mesta …

Center je sicer nastal v okviru programa pametne specializacije GOSTOP, s katerim razvijajo nove tehnologije, da bi čim hitreje digitalizirali slovensko industrijo. Idejni vodja demonstracijskega centra Niko Herakovič je pojasnil, da želijo v centru raziskovati različne tehnologije in nove koncepte pametne tovarne, ki bi jih lahko prenesli v realno industrijsko okolje. Podjetja pa si lahko ogledajo, kako potekajo posamezni proizvodni procesi in na podlagi tega poiščejo rešitve, kako digitalizacijo prenesti v njihovo okolje.

Kot primer pametnega podjetja, ki že deluje v Sloveniji, je omenil idrijski Kolektor, ki je sicer sodeloval pri vzpostavitvi centra. Po Herakovičevi oceni je skupaj z vloženim znanjem vreden okrog pol milijona evrov.

Center na strojni fakulteti, kjer trenutno dela 11 ljudi, je po njegovih besedah majhen, želja pa je, da bi nekoč država in industrija skupaj vzpostavili večji nacionalni demonstracijski center.

Video : Kako izgleda pametna tovarna?

Digitalizacija – strateška prioriteta Slovenije

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijo Peter Wostner je na predstavitvi centra poudaril, da je področje digitalne transformacije strateška prioriteta Slovenije.

Prav digitalna transformacija slovenskih podjetij naj bi bila ključna tudi za dvig produktivnosti v Sloveniji, ki je po merjenjih pod povprečjem EU-ja, ter tudi ustvarjanje dodane vrednosti.

Po načrtih GZS-ja, kot je povedal Marjan Rihar, direktor zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS-ju, naj bi dodana vrednost do leta 2025 znašala 60.000 evrov na zaposlenega. Kar bi posledično pomenilo tudi višje plače.

Kaj se bo zgodilo z obstoječimi delovnimi mesti?

Najširša javnost se sprašuje, kam bodo šla delovna mesta, ki jih bodo nadomestili roboti. Nastala bodo številna delovna in nove kompetence,” je pojasnil Rihar in dodal, da bodo morali vsi, ki sodelujejo v delovnih procesih, znati sodelovati z roboti. Medtem ko se, kot je dejal, sicer še še ne ve, kako bodo videti in kako se bodo oblikovali poklici v prihodnost, se približno že ve, kakšne kompetence bodo potrebne.

Za transformacijo v digitalno dobo slovenske industrije bodo potrebni tudi ustrezni kadri, ki pa jih že v teh časih primanjkuje. “Kadrov s takšnimi kompetencami ni veliko na razpolago,” je dejal Herakovič, zato želijo na fakulteti za strojništvo inženirje, ki bi imeli takšne kompetence.

Poleg strojnih inženirjev so po njegovih besedah pomembni tudi inženirji s fakultet za računalništvo in elektrotehniko, s katerimi bi se morali v prihodnosti bolj povezovati. “Poleg tega pa so pomembne tudi družboslovne fakultete. Dostikrat se mislil, da teh znanj ne potrebujemo. Vendar jih zelo potrebujemo, saj je treba ljudi naučiti, kako delati med seboj, komunicirati, kako ustvariti timsko delo,” je dodal Herakovič.

Velike potrebe po novih kadrih

Dekan strojne fakultete Mitjan Kalin je opomnil, da že zdaj približno 40 odstotkov raziskovalnega sodelovanja dosegajo v sodelovanju z industrijo, tako doma kot v tujini. Industrija pa že čuti potrebo po strojnih inženirjih, usposobljenih za industrijo 4.0.

Kadri ne pokrivajo potreb, kolikor bi jih lahko pokrili. Industrija nenehno trka na vrata, ker želijo dobre kadre,” je dejal in ob tem opozoril, da se na strojni fakulteti sicer trudijo, vendar so finančno in tudi prostorsko omejeni, koliko kadra sploh lahko izobražujejo.