Ali se zavedamo, kolikšno količino nevidnih odpadkov ustvarimo?

Evropski teden zmanjševanja odpadkov je potekal od 21. do 29. novembra 2020. Lani so bili v središču pozornosti »nevidni odpadki«, tj. velike količine odpadkov, ki nastanejo med proizvodnjo izdelkov.

Nevidni odpadki – Kolikšna je njihova resnična masa?

Snovalci evropskega tedna zmanjševanja odpadkov navajajo primer, da med proizvodnjo pametnega telefona z maso približno 200 g nastane kar 86 kg odpadkov, ki jih uporabnik ne vidi. Potrošniško usmerjena družba, v kateri živimo, se bo tako morala začeti zavedati teh velikih količin odpadkov, ki nastajajo pri izdelavi novih izdelkov in jih posredno proizvedemo z nakupom teh izdelkov. Pa ne le odpadkov, ampak tudi tega, da se za proizvodnjo izdelkov skrivajo tudi poraba dobrin (vode, energije) in emisije v zrak. Podatki, predstavljeni v nadaljevanju, se nanašajo le na predelovalne dejavnosti, tj. na dejavnosti, ki se po SKD 2008 uvrščajo v sektor C.

Odpadki iz predelovalnih dejavnosti

V predelovalnih dejavnostih je v 2019 nastalo 1.345.655 ton ali 16 % vseh v tem letu v Sloveniji nastalih odpadkov. 16 % vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov je izviralo iz dejavnosti proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, 14 % iz dejavnosti proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja, 12 % iz dejavnosti proizvodnja kovin, 11 % iz dejavnosti proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, preostale količine pa iz drugih predelovalnih dejavnostih.

Vrste odpadkov iz predelovalnih dejavnosti

Količinsko je bilo med odpadki, nastalimi v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v 2019, največ odpadkov iz skupine odpadkov oblikovanje ter fizikalna in mehanska površinska obdelava kovin in plastike (24 %), sledili so gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (19 %) in odpadki iz anorganskih in organskih kemijskih procesov (tudi 19 %). Druge vrste odpadkov so predstavljale skupaj 9 % vseh v predelovalnih dejavnostih nastalih odpadkov. V predelovalnih dejavnostih v Sloveniji je v 2019 nastalo 84.888 ton nevarnih odpadkov, ki so predstavljali več kot polovico (58 %) vseh v tem letu v Sloveniji nastalih nevarnih odpadkov.

Med drugim si preberite tudi o količini odpadne embalaže, porabi sveže vode, porabi energentov ter emisij v zrak na strani Statističnega urada Republike Slovenije.