SRIP ToP in Podjetniški inkubator Kočevje d.o.o. storila prvi korak za uvajanje robotike v prvo triado osnovne šole

V letu 2018 se je delegacija slovenskih akterjev na področju robotike v organizaciji SRIP ToP in MZZ   udeležila srečanja z danskimi kolegi.  Poleg obojestranskega spoznavanja  smo  začrtali pot tudi nekaterim projektom.

Danes je v Kočevju Podjetniški inkubator Kočevje d.o.o. predstavil program Kubo, ki je produkt danskega podjetja Kubo Robotics .

Program KUBO na enostaven način  skozi igro vpeljuje  otroke od 6 do 10 leta v svet programiranja, sodelovanja in delitve dela v skupini – dve izmed osnovih kompetenc, ki jih bodo otroci potrebovali v prihodnosti. To omogoča brez uporabe kakršnegakoli zaslona na izredno inovativen način.  Koncept omogoča  povezovanje tudi z drugimi šolskimi vsebinami, tako da predstavlja dodano vrednost tudi na drugih učnih področjih. Učitelji in učenci, ki so program že preizkusili, so nad njim navdušeni.

Kubo Robotics je  s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje d.o.o. ob tej priliki podpisal zastopniško pogodbo,  memorandum o sodelovanju in uvajanju programa Kubo pa so že podpisale  ravnateljice in ravnatelj 4 osnovnih šol,

V nadaljevanju bodo  v letu 2019 usposobili  150 osnovnošolskih učiteljev, ki bodo postali mentorji  programa Kubo.  V ta namen bodo izvedli  10 delavnic, ki jih bo v celoti financiral SRIP Tovarne prihodnosti. Na ta način pripomoremo, da se omenjeni program čim hitreje uvede v zainteresirane osnovne šole in razširi na celotno območje države.

V SRIP Tovarne prihodnosti se zavedamo, da moramo razvijati kompetence mladih že v zelo zgodnji fazi njihovega razvoja, da bodo obvladovali  tako obstoječe tehnologije  kot tudi tehnologije, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti.

 

 

 

Kako je videti pametna tovarna?

Demonstracijski center Pametna tovarna na fakulteti za strojništvo

V kleti ljubljanske strojne fakultete so odprli prvi slovenski demonstracijski center, v katerem bodo njihovi študenti in tudi slovenska podjetja lahko spoznali, kakšni so proizvodni procesi v t. i. industriji 4.0.

Pametne tovarne so v primerjavi s klasičnimi učinkovitejše, inteligentne, fleksibilne, agilne in predvsem avtonomne. Foto: BoBo

 

Kot so pojasnili na strojni fakulteti, demonstracijski center Pametna tovarna vsebuje vse ključne tehnologije, ki so nujno potrebne za delovanje pametne tovarne, od informacijskih sistemov do industrijskih robotov. Hrbtenico pametne tovarne predstavljata globalni digitalni dvojček in globalni digitalni agent oz. umetna inteligenca, podprta s strojnim vidom.

Poleg robotiziranih sistemov je v demonstracijski center vključeno tudi pametno ročno delovno mesto, na katerem je mogoče demonstrirati različne tehnologije pametne tovarne, kot so virtualna in razširjena resničnost, digitalizacija in transparentnost navodil za montažne operacije, ergonomija delovnega mesta …

Center je sicer nastal v okviru programa pametne specializacije GOSTOP, s katerim razvijajo nove tehnologije, da bi čim hitreje digitalizirali slovensko industrijo. Idejni vodja demonstracijskega centra Niko Herakovič je pojasnil, da želijo v centru raziskovati različne tehnologije in nove koncepte pametne tovarne, ki bi jih lahko prenesli v realno industrijsko okolje. Podjetja pa si lahko ogledajo, kako potekajo posamezni proizvodni procesi in na podlagi tega poiščejo rešitve, kako digitalizacijo prenesti v njihovo okolje.

Kot primer pametnega podjetja, ki že deluje v Sloveniji, je omenil idrijski Kolektor, ki je sicer sodeloval pri vzpostavitvi centra. Po Herakovičevi oceni je skupaj z vloženim znanjem vreden okrog pol milijona evrov.

Center na strojni fakulteti, kjer trenutno dela 11 ljudi, je po njegovih besedah majhen, želja pa je, da bi nekoč država in industrija skupaj vzpostavili večji nacionalni demonstracijski center.

Video : Kako izgleda pametna tovarna?

Digitalizacija – strateška prioriteta Slovenije

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijo Peter Wostner je na predstavitvi centra poudaril, da je področje digitalne transformacije strateška prioriteta Slovenije.

Prav digitalna transformacija slovenskih podjetij naj bi bila ključna tudi za dvig produktivnosti v Sloveniji, ki je po merjenjih pod povprečjem EU-ja, ter tudi ustvarjanje dodane vrednosti.

Po načrtih GZS-ja, kot je povedal Marjan Rihar, direktor zbornice elektronske in elektroindustrije na GZS-ju, naj bi dodana vrednost do leta 2025 znašala 60.000 evrov na zaposlenega. Kar bi posledično pomenilo tudi višje plače.

Kaj se bo zgodilo z obstoječimi delovnimi mesti?

Najširša javnost se sprašuje, kam bodo šla delovna mesta, ki jih bodo nadomestili roboti. Nastala bodo številna delovna in nove kompetence,” je pojasnil Rihar in dodal, da bodo morali vsi, ki sodelujejo v delovnih procesih, znati sodelovati z roboti. Medtem ko se, kot je dejal, sicer še še ne ve, kako bodo videti in kako se bodo oblikovali poklici v prihodnost, se približno že ve, kakšne kompetence bodo potrebne.

Za transformacijo v digitalno dobo slovenske industrije bodo potrebni tudi ustrezni kadri, ki pa jih že v teh časih primanjkuje. “Kadrov s takšnimi kompetencami ni veliko na razpolago,” je dejal Herakovič, zato želijo na fakulteti za strojništvo inženirje, ki bi imeli takšne kompetence.

Poleg strojnih inženirjev so po njegovih besedah pomembni tudi inženirji s fakultet za računalništvo in elektrotehniko, s katerimi bi se morali v prihodnosti bolj povezovati. “Poleg tega pa so pomembne tudi družboslovne fakultete. Dostikrat se mislil, da teh znanj ne potrebujemo. Vendar jih zelo potrebujemo, saj je treba ljudi naučiti, kako delati med seboj, komunicirati, kako ustvariti timsko delo,” je dodal Herakovič.

Velike potrebe po novih kadrih

Dekan strojne fakultete Mitjan Kalin je opomnil, da že zdaj približno 40 odstotkov raziskovalnega sodelovanja dosegajo v sodelovanju z industrijo, tako doma kot v tujini. Industrija pa že čuti potrebo po strojnih inženirjih, usposobljenih za industrijo 4.0.

Kadri ne pokrivajo potreb, kolikor bi jih lahko pokrili. Industrija nenehno trka na vrata, ker želijo dobre kadre,” je dejal in ob tem opozoril, da se na strojni fakulteti sicer trudijo, vendar so finančno in tudi prostorsko omejeni, koliko kadra sploh lahko izobražujejo.

Konferenca Future Factories

Tovarne prihodnosti v luči sodelovanja gospodarstva in institucij znanja

Ljubljana, 28. maj 2019 – Tovarne in njihove proizvodnje se povsod po svetu intenzivno avtomatizirajo, digitalizirajo in prilagajajo novim poslovnim modelom, so se strinjali udeleženci današnjega posveta o tovarnah prihodnosti v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Poleg tovarn prihodnosti so bili na konferenci izpostavljeni tudi primeri dobrih praks  sodelovanja med gospodarstvom in institucijami znanja, enega izmed temeljev uspešnega razvoja in inovativnosti. Odprta je bila tudi razstava o tovarnah prihodnosti, ki bo v Domu gospodarstva do 26. julija.

Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je uvodoma izpostavila cilj, da pridemo do 60.000 evrov DV na zaposlenega do leta 2025. Da bi ta cilj dosegli, moramo vlagati v kadre in njihovo usposobljenost. Slovenija je na četrtini stopnje tovrstne razvitosti med državami OECD. Dvigniti je treba usposobljenost odraslih. Hkrati je treba povečati bazen, zato zagovarja podaljšanje delovne aktivnosti – pri mladih, da prej vstopijo na trg dela, in pri starejših 55+. Nujno je, da bomo sposobni napovedovati, katere kompetence bomo rabili v prihodnosti. Treba je okrepiti tudi trženje in blagovne znamke. Kot tretje je izpostavila povečana vlaganja v raziskave in razvoj, kar vodi do inovacij. Sripe vidi kot platformo, ki omogoča mrežno povezovanje gospodarstva in institucij znanja.

Po besedah direktorja SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) Rudi Panjtar Instituta Jožef Štefan, ki je tudi koordinator SRIP ToP, skrbi za sodelovanje v trikotniku izobraževanje – raziskave – industrija. Digitalna revolucija je trčila tudi ob zidove proizvodnje podjetij, je povedal in dodal, da sproža tudi inovacije, ki spreminjajo naravo proizvodnje. Digitalna povezljivost vseh vključenih deležnikov vpliva na dodano vrednost in spreminja proizvodno okolje. V prihodnosti vidi vlogo tovarn ne le v proizvodnji izdelkov, temveč predvsem v akumuliranju izkušenj in prenosu znanja strojev tudi na nove generacije.

Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, meni, da gre razvoj tako hitro, da si je danes težko predstavljamo, kako bodo tovarne zgledale čez 10, 20, 30 let. Potreben je miselni prehod tudi v naših glavah. Smo na pragu velikih sprememb, ki jih ne smemo zamuditi. Slovenska industrija je 3. najbolj industrializirana znotraj EU. Opozoril je, da evropsko gospodarstvo, v katero je slovensko močno vpeto, na globalni ravni izgublja tržni delež. Ta trend je nujno obrniti. Zavzel se je za sodelovanje, povezovanje in postavljanje skupnih, enotnih ciljev.

Član uprave Kolektor Group Valter Leban je v kontekstu pametnih tovarn spregovoril o učinkovitem povezovanju gospodarstva in institucij znanja. Rast zagotavlja le diverzifikacija in internacionalizacija. Pojav digitalizacije odpira nove možnosti. Okno za izvedbo digitalne transformacije je zelo majhno. Pomembne so tudi nove kompetence in znanja, zato je smiselno odprto inoviranje, povezovanje z institucijami znanja.  Tisti, ki ne bodo znali povezati klasičnega načina proizvodnje z umetno inteligenco, ne bodo imeli takih rezultatov kot bi jih lahko imeli. Gospodarstvo je po njegovih besedah motor ali sredstvo, na osnovi katerega se dogaja vse ostalo. Država mora narediti strategijo, dati takte, da jo lahko ob koncu izvede, ter strukturo. V podjetjih smo inovatorji, ki naredimo z znanja denar; v raziskavah potrebujejo denar, da naredijo znanje, je povezovanje plastično pojasnil. Pametna tovarna je tista, ki se zna učiti. Če se tovarna ne zna učiti, ni pametna, ampak avtomatizirana, je razložil. Zraven sodi umetna inteligenca.

V nadaljevanju je bilo predstavljenih sedem primerov dobrih praks oziroma potencialov institucij znanja za razvoj gospodarstva. Vsi sogovorci so izpostavili nujnost sodelovanja za oblikovanje rešitev, ki omogočajo preboj. Tako je prof. dr. Matej Vesenjak predstavil razvoj in testiranje cestnih varnostnih ograj s pomočjo naprednih virtualnih simulacij. S projektnimi partnerji so razvili že več kot 50 cestnih varnostnih ograj, z razvojem pa lahko prihranijo do 30 % mase ter zagotovijo visoko konkurenčnost v primerjavi z drugimi proizvajalci. Prof. dr. Branko Neral s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru pa je prikazal vpliv ioniziranega zraka na kakovost pranja tekstilij, kar je slednjo povečalo za 30 odstotkov. Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh je spregovoril o uspešnih načinih sodelovanja med akademskimi institucijami in podjetjih, pri tem pa navedel RR pogodbe, skupnih projektov, pa tudi izvajanje analiz. Iz takih sodelovanj pogosto izhajajo vrhunski članki v strokovnih svetovnih revijah, podjetja pa s časom pridejo do novih tehnologij, ki jih bodo lahko uporabile. Če bomo hoteli pridi do 60.000 evrov DV na zaposlenega, bodo morala tudi podjetja preiti na višje tehnološke ravni. Brez vključitve institucij znanja bo to težko, je bil jasen. Po njegovem prepričanju Slovenija premalo javnih sredstev vlaga v RR; ni tudi dovolj dobrih orodij za sodelovanje s podjetji.

Prodekan za kakovost in gospodarske zadeve na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Miha Humar je predstavil primere dobre prakse sodelovanja na področju lesarstva; vodja odseka za Tehnologijo površin in optoelektroniko na Inštitutu Jožef Štefan prof. dr. Miran Mozetič pa na področju plazemskih tehnologij. Direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije doc. dr. Matjaž Godec je navedel rezultate triletnega programa MARTINA na področju jekel, aluminija in multikomponentnih materialov – poleg vseh inovacij in novih proizvodnih procesov so izdelali 8 novih produktov. V velenjskem Vzorčnem mestu so zgradili ekosistem za izobraževanje, raziskave in razvoj inovacije, njihovih izobraževanj pa se je udeležilo že 14.000 učencev iz 32 osnovnih šol, pravi Erik Kampfer, ki je izpostavil prihajajoči PatternLab, ki bo povezoval gospodarstvo in institucije znanja.

Na okrogli mizi »Kaj v resnici je tovarna prihodnosti?« so svoje odgovore in poglede podali predstavniki podjetij in institucij znanja. Kot je uvodoma dejal dr. Aleš Ugovšek, vodja za področje Tehnološki razvoj in inovativnost na GZS, se bo po navedbah Esada Jakupoviča v prihodnjih 20 letih trg robotov pošesteril, vrednost svetovnega trga robotov bo z 59 milijard evrov v desetih letih zrasla na 187 milijard, do leta 2038 pa na 350 milijard evrov. Največ industrijskih robotov je bilo prodanih na Kitajskem (133 tisoč), Japonskem (52 tisoč), v ZDA (38 tisoč), Južni Koreji (37.600) in Nemčiji (28 tisoč).

Izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič je povedal, da je lani povprečna dodana vrednost na zaposlenega v slovenski industriji znašala okoli 45.000 evrov; več kot 60.000 evrov dodane vrednosti je bilo že lani ustvarjene v podjetjih, ki dosežejo tudi 10 mrd izvoza. V teh podjetjih je povprečna plača prek 2.400 evrov. Še vedno pa je 52.000 zaposlenih v industrijskih podjetjih, kjer je dodana vrednost na zaposlenega manjša od 30.000 evrov in povprečna plača nižja do 1.300 evrov.

V Domelu po besedah predsednika uprave Domel Holding Matjaža Čemažarja zasledujejo cilj dviga dodane vrednosti na zaposlenega z uvajanjem digitalizacije v poslovne in proizvodne procese ter s povezovanjem umetne inteligence s proizvodnimi procesi. Trenutni izziv vidi v uporabi umetne inteligence v proizvodnih procesih. Pred celotno slovensko industrijo vidi izziv, povezan z izobraževanjem mladih. V prihodnosti bodo potrebna namreč povsem drugačna znanja, kot jih naš izobraževalni sistem trenutno zagotavlja. Druge poti kot odprto inoviranje, če sam nimaš vsega znanja, ne vidi.

Tudi Hubert Kosler, direktor Yaskawe Europe Robotics, je izpostavil problem kompetenc potrebnih za obvladovanje tovarn prihodnosti – za to so nujni tako izobraženi ljudje kot prava strategija podjetja. S tem se je strinjal tudi direktor Gorenje Orodjarna Boštjan Dokl Menih, ki je povedal še, da posebno pozornost namenjajo tudi izobraževanju starejših zaposlenih. V vseh treh podjetjih sicer izvajajo tudi štipendiranje mladih.

SRIP-i so povezovalni faktor, kjer se najdejo interesi tako raziskovalne sfere kot podjetij, je dejal Rudi Panjtar, direktor SRIP Tovarne prihodnosti. V tem SRIP-u je GZS odigrala poglavitno vlogo z iskanjem komplementarnih načinov razvoja človeških virov, je izpostavil.

Umetna inteligenca bo nadgradila vse ostalo, kar imamo in pomagala človeku, da bo lahko hitreje ponudil rešitve, kot bi jih sam, meni prof. dr. Niko Herakovič, vodja laboratorija LASIM in predstojnik katedre za izdelovalne tehnologije in sisteme na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Med ovirami, ki preprečujejo, da bi bilo uvajanje sprememb hitrejše, učinkovitejše in bolj množično, pa je opozoril na pogosto površinsko razumevanja, kaj pametna tovarna dejansko je.

Po konferenci sta generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in direktor SRIP Tovarne prihodnosti Rudi Panjtar slavnostno otvorila razstavo dosežkov slovenske industrije in tudi znanosti na področju tovarn prihodnosti, ki bo v Domu gospodarstva odprta vse do 26. julija.

***

Razstava dosežkov slovenske industrije tovarn prihodnosti – Future Factories  (28.5. 2019 – 26. 7. 2019 v Domu gospodarstva, Dimičeva 13, Ljubljana)

Na razstavi FUTURE FACTORIES svoje inovativne rešitve predstavljajo Kolektor, TPV, RLS merilna tehnika, TomPIT, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan in SRIP ToP, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Odsek za računalniške sisteme na Inštitutu Jožef Stefan, Domel in Hidria. Razstava FUTURE FACTORIES predstavlja ponudbo izdelkov, storitev in razvojnih dosežkov slovenske industrije in tudi znanosti na področju tovarn prihodnosti. Organizirana je kot »showroom« rešitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih dosežkih in novih rešitvah Slovenije. Na otvoritvi je potekala demonstracija tehnologij obogatene (AR) in navidezne resničnosti (VR) na primeru industrije 4.0 in tovarn prihodnosti v organizaciji Vzorčnega mesta.

Razstava FUTURE FACTORIES je že tretja razstava, organizirana pod enotno blagovno znamko FUTURE. Vse razstave FUTURE in pripadajoče konference so organizirane v partnerstvu z različnimi strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i).

Tokratno razstavo Gospodarska zbornica Slovenije razstavo FUTURE LIVING organizira v sodelovanju s partnerji SRIP ToP, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS ter ob podpori Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Vabljeni na ogled razstave!

Sodobne tehnike karakterizacije materialov

V okviru SRIP ToP (HOM Sodobne proizvodne tehnologije za materiale /VVV Novi materiali) in Sekcije za keramiko SKD smo 18.4.2019 organizirali delavnico Sodobne tehnike karakterizacije materialov, namenjeno povezovanju industrije z raziskovalnimi organizacijami na raziskovalno-razvojnih področjih. Na delavnici je sodelovalo 47 udeležencev iz industrije in raziskovalnih institucij, ki delujejo na področjih vertikalne verige vrednosti Novi materiali in horizontalne mreže Sodobne proizvodne tehnologije.

Na srečanju smo industrijskim partnerjem predstavili nabor pomembnih tehnik karakterizacije materialov, ki jih ponujamo različne javne raziskovalne organizacije v Sloveniji. To so:
• Rentgenska analiza (XRD)
• Ramanska spektroskopija in FTIR
• Rentgenska fotoelektronska spektroskopija (XPS) in masna spektrometrija površin (SIMS)
• Vrstična elektronska mikroskopija (SEM) in Sistem s fokusiranim ionskim sklopom (FIB)
• Presevna elektronska mikroskopija (TEM)
• Termična analiza (TG, DTA, DSC, MS)
• Električna karakterizacija
• Magnetne meritve

Predavatelji so podrobneje predstavili značilnosti tehnik, zadnje trende na področju in možnosti merjenja. S posameznimi udeleženci iz industrije smo že vzpostavili stike in smo v dogovarjanju o različnih možnostih raziskovalno-razvojnega sodelovanja, kar pa bomo dorekli na prihodnjih sestankih.
Udeleženci so izkazali pobudo za organizacijo naslednje delavnice na temo poglobljene strukturne karakterizacije materialov, ki bo predvidoma v jeseni 2019.
Pripravili bomo katalog primerov dobrih praks in seznam storitev, ki jih posamezni odseki IJS na področju materialov lahko nudijo partnerjem v okviru SRIP ToP.

Srečanje Delovne skupine vlade za podporo izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije

Ljubljana, 19. 4. 2019 – Danes je zasedala Delovna skupina vlade za podporo izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki jo vodi državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Nevenka Ribič. Njeni člani, državni sekretarji, so obravnavali dosedanji napredek pri izvajanju S4 in ugotovili, da je v prvih treh letih njenega izvajanja, od leta 2016 do 2018, prišlo do opaznega kvalitativnega napredka pri delovanju inovacijskega ekosistema. Člani skupine so se tudi strinjali, da je bilo na osnovi S4 spodbujenih veliko uspešnih projektov in sodelovanj, še posebej med podjetji in institucijami znanja. Zasluge za to imajo tudi Strateško razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP).

Delovna skupina med drugim ugotavlja, da je glede na globalne transformacijske procese (digitalizacija, avtomatizacija) dinamika naložb v modernizacijo, raziskave, razvoj in inovacije, razvoj novih kompetenc in preostale dele svežnja ukrepov S4, ne glede na 936 milijonov evrov dodeljenih sredstev, še vedno prepočasna. Izvajanje S4 je zato v naslednjem obdobju treba še poglobiti in pospešiti.
Skupina je posebno pozornost namenila tudi dolgoročnemu napovedovanju potreb po kadrih ter odzivnemu sistemu izobraževanja, kjer je bilo ugotovljeno, da predstavlja predpogoj za uspeh ostalih stebrov S4. Državni sekretarji so obravnavali in potrdili tudi spremembe dveh akcijskih načrtov Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, in sicer Tovarne prihodnosti in Materiali kot končni produkti, MATPRO. V okviru prvega je bila znotraj obstoječega prioritetnega tehnološkega področja ‘Razvoj sodobnih orodij in gradnikov za vodenje in nadzor sistemov in procesov’ dodana nova produktna smer ‘gradniki in storitve za lokalizacijo in navigacijo avtonomnih vozil v notranjih industrijskih prostorih’. V okviru akcijskega načrta SRIP-a MATPRO pa se je področje ‘Visoko-trdnostna jekla in njihovo preoblikovanje’ osredotočilo zgolj na lahke konstrukcije, pri čemer je ključnega pomena optimizacija tehnologij modeliranja procesov. Zato je bilo dodatno pri fokusnem področju ‘Tehnologije’ dodano novo področje skupnega razvoja in sicer ‘Modeliranje procesov izdelave materialov’.
SVRK bo informacijo o izvajanju S4 posredovala tudi v seznanitev Vladi RS.

Dr. Mark Pleško predstavil SRIP Tovarne prihodnosti kitajskim akademikom in politikom

Dr. Mark Pleško je bil kot predsednik Inženirske Akademije Slovenije (IAS) povabljen na Euro-CASE & CAE Forum on Evidence-based Scientific Policy Advice, ki se je odvijal od 15. do 17. aprila 2019 v Ma’anshanu, Anhui v republiki Kitajski. Dogodek je gostila Anhui University of Technology (AHUT).

Dr. Mark Pleško je imel predavanje z naslovom SCIENTIFIC ADVISING ON SMART MANUFACTURING – THE CASE OF SLOVENIA, kjer je predstavil koncept slovenske pametne specializacije in kot primer dobre prakse izpostavil SRIP Tovarne prihodnosti in predstavil organiziranost, področja in poslanstvo SRIP ToP. O odmevnosti dogodka priča tudi dejstvo, da je bil o dogodku objavljen tudi prispevek na kitajski nacionalni televiziji.

Veseli in počaščeni smo, da imamo take člane kot je podjetje Cosylab d.o.o. in take prodorne posameznike, kot je dr. Mark Pleško.

Posvet o uporabi umetne inteligence v industriji

Dolenjska gospodarska zbornica je v sodelovanju s SRIP Tovarne prihodnosti in Fakulteto za informacijske  študije 4. aprila 2018 organizirala  11.posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov v Novem mestu na temo umetne inteligence.  Dr.Marko Grobelnik (IJS) je predstavil osnovna izhodišča in koncepte umetne inteligence, dr. Marko Šimic(FS) njeno uporabo v pametnih tovarnah, dr.Andrej Debenjak(Cosylab)  je predstavil uporabo zdravstvu, pospeševalnikih delcev in Valerij Grašič(Iskratel) njeno uporabo pri napovedovanju potrebne razpoložljivosti operaterjev v sistemu obveščanja (112).  Predstavnik podjetja Comtrade je predstavil rešitev za velika podatkovna skladišča, dr. Miha Glavan (IJS) pa je predstavil S3 iniciativo AI+HMI, kjer Slovenijo zastopa SRIP Tovarne prihodnosti. Mag. Marko Bohar (GZS) in Rudi Panjtar(IJS) sta predstavila SRIP ToP, koncept pametnih tovarn in področja uporabe umetne intelligence v industrijskih okoljih. Dogodka se je udeležilo 60 udeležencev.

Priložnosti vesoljskih raziskav – ESA in Obzorje 2020 dne 15.3.2019 v prostorih MIZŠ

Udeležili smo se srečanja z naslovom »Priložnosti vesoljskih raziskav – ESA in Obzorje 2020«, ki ga je organiziralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na srečanju so bile predstavljene možnosti, ki jih imata dva najpomembnejša evropska igralca na področju vesoljskih raziskav – Evropska vesoljska agencija ESA in EU v okviru programa Obzorje 2020 Vesolje. Slovenija je članica v obeh organizacijah, zato je zelo pomembno, da čim bolje izkoristi svoje priložnosti in se s tem še hitreje razvija.

Delovanje Slovenije na področju vesoljskih raziskav in tehnologij že prinaša vidne rezultate. To sta npr. dva mala demonstracijska satelita, Nemo-HD in Trisat, ki sta bila razvita v tesnem sodelovanju raziskovalne sfere in podjetij in sta v bližnji prihodnosti predvidena za lansiranje. Prav tako se potencialne možnosti kažejo tudi na področju malih lansirnih sistemov.

Slovenija pri prijavah na razpise Obzorje 2020 Vesolje izkazuje dober skupni rezultat, saj smo, če upoštevamo število prebivalcev, primerljivi z državami, kot sta Francija in Nemčija. Na projektih Obzorja 2020 Vesolje trenutno sodeluje 11 organizacij iz Slovenije na skupno 15 projektih. Od tega jih je 6 iz javnega sektorja in 5 podjetij.

V prezentacijah ge. Tanje Permozer, MGRT in dr. Ivana Skubica, MIZŠ boste našli seznam operativnih programov, v katerih je dejavna Slovenija ter razpisov, na katere se bo mogoče prijaviti.

Dr. Thu Jennifer Ngo-Anh, je predstavila raziskave, ki jih ESA izvaja na področju mikrogravitacije, izolacije ter radiacije v vesolju. Predstavila je tudi raziskave lune in marsa, ki jih ESA načrtuje.

Prof. dr. Igor Mekjavič je priporočil naj se zainteresirana podjetja in predstavniki znanstvenih institucij udeležujejo ESA delavnic in sestankov. Gre za sorazmerno nizek vložek, ki nudi velike priložnosti.

Dr. Tomaž Rotovnik je predstavil izkušnjo podjetja SkyLabs, ki sodeluje z ESO.

Da bi dobili prvo približno predstavo interesa Slovenije za sodelovanje v programu ESA “European Exploration Envelope (E3P) Programme”, prosimo tiste, ki se vidite v predstavljeni raziskovalni dejavnosti ESA, da do ponedeljka, 15. aprila 2019 pošljete kratko povratno informacijo v katerem delu in na kakšen način vidite vaše sodelovanje (referenca sta lahko kar obe predstavitvi, ki jih je imela Dr. Thu Jennifer Ngo-Anh, ESA).

Povezava na predstavitve iz srečanja.

Predstavnik SRIP ToP prisoten na generalni skupščini EFFRA – European Factories of the Future Research Association

SRIP Tovarne prihodnosti je bil na tej skupščini tudi formalno sprejet med člane združenja. Dr. Gregor Dolanc, ki se je udeležil skupščine v imenu SRIP ToP, je na kratko predstavil SRIP ToP, povedal kaj nudimo ter predstavil naše interese. Glavna tema pogovora v dopoldanskem času je bila priprava novega akcijskega načrta za nov program Horizon Europe, ki bo nasledil Horizon 2020. Gre za evolucijo dosedanjega programa, večjih sprememb ni predvidenih. V središču bo še vedno digitalizacija. Dokumentacija in postopki so v fazi priprave, SRIP ToP bo skušal doseči, da bo lahko sodeloval pri pripravi vsebin.  Okvirni dokument z izhodišči pa je dosegljiv na tej povezavi.

Prijava na projekte za leto 2019 ni več mogoča, saj je večina rokov za prijavo že pretekla, nove priložnosti pa  bodo v letu 2020. V Bruslju  bo 22 in 23. 5. 2019 bo dogodek: Factories of the Future Community Days ,kjer bomo izvedeli več podatkov o nadaljnji aktivnosti EFFRA.

Kot eden od glavnih problemov je bil izpostavljen nizek odstotek odobrenih projektov (cca. 10 %). Trenutno pametne rešitve ni na vidiku, ena od idej je uvedba dvofaznih postopkov prijave, s čimer bi zmanjšali izgubo časa vloženega v pripravo neuspešnih prijav.

Popoldanskemu delu zasedanja skupščine se je pridružila ga. Signe Ratso, namestnica generalnega direktorja Direktorata Evropske komisije za raziskave in inovacije. O programu Horizon Europe je predvsem poudarila to, da bo pri ocenjevanju prijav več poudarka na ocenah učinka (predvsem na tržni eksploataciji in tudi drugih komponentah).

Kot problem obstoječega in preteklih programov je navedla nezadostne oz. neustrezne rezultate. Izrecno je poudarila problematiko vprašanje spola – zadostno vključevanje žensk. Podala je ugodno mnenje o novem EFFRA programu, posebej všeč ji je bil termin ”co-creation”, ki se pojavlja v kazalu dokumenta.

Digitalizacija proizvodnje – Izzivi EU regij v Vanguard ESM

SRIP Tovarne prihodnosti je na Fakulteti za strojništvo organiziral delavnico z naslovom Digitalizacija proizvodnje – Izzivi EU regij v Vanguard ESM za izbrana tehnološka podjetja, ki  dosegajo zahtevano stopnjo tehnološke zrelosti  in so stopila na pot uvajanja industrije 4.0 v svoje proizvodnje.

Predstavnica Tehnološkega Parka v Ljubljani, Simona Vernon, je predstavila Greenomed in Vanguard iniciativo. Vodji demo pilota (Virtual & Digital) , Coen de Graaf in dr. Marco Sacco, sta predstavila Vanguard ESM demo primer »Digital Transformation«, ki se ukvarja z digitalizacijo tovarne prihodnosti.
Prof. dr. Niko Herakovič iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je predstavil slovenski pilot »Digitalna tovarna«.
Sledil je ogled in praktični prikaz pilota s prikazom delovanja opravilnih agentov v povezavi z digitalnimi dvojčki in delujočo povezavo različnih tehnologij industrije 4.0 – digitalni dvojčki,  robotika, decentralizirani podatki, robotika, strojni vid, obogatena in virtualna  resničnost, fleksibilno digitalizirano delovno mesto – skratka pametna tovarna v malem.

Gosta sta bila vidno presenečena in navdušena  nad visoko stopnjo inovativnosti uporabljenih tehnologij.

Testna postavitev Pametne tovarne  na  Fakulteti za strojništvo v upravljanju laboratorija LASIM pod vodstvom prof.dr. Herakoviča

Dogovorili smo se za poglobitev sodelovanja akademskih institucij z regijama Brabant na Nizozemskem in Lombardija v Italiji glede nadaljnjega skupnega razvoja tehnologij za digitalizacijo proizvodnje in aktivacijo slovenske industrije.
S podjetji, ki so prisostvovala dogodku, smo se dogovorili za boljši pretok informacij in njihov večji angažma na določenih področjih – predvsem pri iskanju odgovorov na probleme in izzive v njihovih okoljih   z aktiviranjem znanja  podjetij in raziskovalnih institucij v okviru pilotov, ki so vzpostavljeni kot rezultat sodelovanja v Vanguard inicitivi.