GZS je največja, najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji. Pod okriljem GZS je združenih 26 gospodarskih panog, ki predstavljajo vse sektorje gospodarstva v Sloveniji. GZS ima 13 regionalnih zbornic, od katerih jih je 7 v programskem območju. Kar 97% podjetij, ki so člani GZS, predstavljajo mala in srednje velika podjetja. GZS ima 115 zaposlenih, ki ponujajo strokovno znanje in izkušnje na različnih področjih. Kot Gospodarska zbornica smo regionalni in nacionalni partner vladi pri razvoju politike, predlogov in zakonskih predpisov, ki vključujejo izvajanje krožnega gospodarstva. Največja prednost GZS je neposreden stik s podjetji na vseh ravneh (upravljanje, razvoje, tehnična in operativna raven, itd.). Strateška usmeritev GZS je sodelovanje in vključevanje GZS v vse procese za vzpostavitev optimalne ekonomske in socialne politike, vključno s prizadevanji za izboljšanje gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja Slovenije.

GZS je:

  • reprezentativni predstavnik slovenskega gospodarstva,
  • socialni partner,
  • lobistični center za oblikovanje poslovanju bolj prijaznega gospodarskega sistema in ekonomske politike,
  • stičišče za mreženje, izmenjavo mnenj in dobrih praks.

GZS ima:

  • močno strokovno mrežo doma in v tujini,
  • vrhunske strokovnjake s poglobljenimi znanji in izkušnjami,
  • izbor informacij in nasvetov le za člane,
  • številne baze podatkov.

GZS zagotavlja:

  • zastopanje interesov članov na nacionalni, regionalni in panožni ravni,
  • vplivanje na slovensko poslovno okolje,
  • hiter odziv na pobude, ki poslabšujejo poslovno okolje, in koordinirano akcijo za preprečitev ali omilitev posledic takšnih pobud,
  • kakovostne poslovne informacije.

GZS je član Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres) s sedežem v Bruslju ter član Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu. Preko analitske skupine SKEP je tudi član evropske organizacije A.I.E.C.E. (Association d’Institutes Economiques de Conjoncture Economique) – združenja neodvisnih evropskih inštitucij, ki ocenjujejo in napovedujejo konjunkturo. Posamezne panožne zbornice in združenja so včlanjena v številna mednarodna panožna združenja in druge institucije.

Projekti, ki jih je vodila (GZS) z vsaj dvema različnima deležnikoma iz trikotnika znanja, z 1 mio vrednostjo:

  • Projekt MOVECO (program Interreg Danube)
  • Projekt SKILLCO (program ERASMUS +)
  • Projekt SI-K Exportcoop (program Cross border SI-AT)

Projekti, kjer je (GZS) sodelovala s trikotnikom znanja (znanost, izobraževanje, podjetja) in je bila skupna vrednost projekta večja od 1 mio €:

  • Projekt I-CON Improving Competences and skills through Food sector InNovations (program Interreg Central Europe)
  • Uptake of the Product Environmental Footprint across the MED agrofood regional productive systems to enhance innovation and market value (PEFMED)
  • Projekt ADRIATinn (program IPA Adria)
  • Projekt SHARTEC (program Cross-border SI-IT)
  • Projekt Increasing energy performance by transfer innovation to the agro-food SMEs of the Mediterranean areas (SINERGIA), (program MED 2007-2013).

Ključni osebi pri izvajanju aktivnosti v okviru GZS bosta dr. Marjan Rihar in mag. Marko Bohar.

Dr. Marjan Rihar ima 36 let delovnih izkušenj. Na GZS je zaposlen skupaj 8 let. Trenutno opravlja funkcijo direktorja Zbornice elektronske in elektroindustrije in direktorja Sekcije uporabnikov sistemov stalnih izboljšav. Kot predstavnik GZS je vključen v organe državnih institucij kot podpredsednik Področnega odbora za poklicne standarde Tehnika, računalništvo pri Centru RS za poklicno izobraževanje, član Odbora za akreditacijo pri Slovenski akreditaciji, član Sveta za električno varnost pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, član Odbora za Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost ter član Sosveta za statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti in tehnologije pri Statističnemu uradu Republike Slovenije. Ima izkušnje v gospodarstvu oz. industriji. V sistema ISKRA je bil osem let zaposlen kot razvijalec elektronskih naprav na področjih telekomunikacij, močnostne elektronike in digitalne regulacijske tehnike. En poln mandat je opravljal tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Elektro Ljubljana d.d., ki se je v tem času uspešno preoblikovalo iz javnega podjetja v zasebno ter začelo z močnim investicijskim zagonom v elektro-distribucijsko infrastrukturo.
Prav tako ima izkušnje v raziskovalni dejavnosti. V času svoje zaposlitve na Inštitutu Jožef Stefan je sodeloval v različnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih in razvojno aplikativnih projektih za gospodarstvo. V sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani je tudi predaval v izobraževalnih programih za slušatelje iz industrije.
Deloval je tudi na področju javnega sektorja, kjer ima široko mrežo stikov, poznavanje komuniciranja in protokolov v javni/državni upravi, njenega ustroja in sistema zakonodaje. Dva mandata je opravljal funkcijo župana občine Vrhnika. V okviru Ljubljanske urbane regije je kot podpredsednik sveta regije z gospodarstvom sodeloval pri načrtovanju regionalnih razvojnih programov.

Mag. Marko Bohar ima 23 let delovnih izkušenj. Na GZS je zaposlen zadnja 3 leta na delovnem mestu Samostojni svetovalec v Zbornici elektronske in elektroindustrije, v okviru katere je aktivno vključen v procese oblikovanja Strategije pametne specializacije, evropske projekte s ciljem gradnje podjetniškim mrež in zbiranja in prilagajanja poslovno regulatornih informacij o enotnem trgu evropske elektroindustrije. Pred tem je 20 let deloval kot razvojni inženir in vodja projektov v vodilnih slovenskih podjetjih, kot so IskraEmeco, IskraTel in Hermes Softlab. Bil je tudi vodja razvojnega oddelka v podjetju Iskra Sistemi.