Institut “Jožef Stefan” (IJS) kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami v okviru programa dela.  IJS izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualen in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje. IJS opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije. IJS se vključuje v mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v svetu.
V zvezi s svojo dejavnostjo si IJS prizadeva in dela za vsestransko dostopnost in uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, za obveščanje javnosti, popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene in tehnične kulture. IJS v okviru svoje dejavnosti daje poseben poudarek spodbujanju tehnološkega razvoja in pospeševanju tehnološko zahtevnejšega podjetništva, ki potrebuje povezavo z raziskovalnim okoljem.
Institut »Jožef Stefan« izkazuje največji obseg sodelovanja deležnikov iz področja znanosti, izobraževanja in podjetij v okviru mednarodnih projektov. Samo v letu 2015 je IJS sodeloval v 75 projektih 7. Okvirnega programa in 34 projektih H2020. Ogromna večina teh projektov daleč presega vrednost 1 mio EUR, v njih pa praviloma sodelujejo vse tri skupine deležnikov iz trikotnika znanja.
IJS je odigral zelo pomembno vlogo tudi v domačih projektih, ki so povezovali deležnike v trikotniku znanja. Če se omejimo le na zadnjo finančno perspektivo je IJS intenzivno sodeloval v centrih odličnosti (institut je bil pobudnik in prijavitelj/partner v štirih CO CIPKeBiP, CoNot, Namaste in Nanocenter v skupni vrednosti čez 35 Mio EUR) ter odigral pomembno vlogo v okviru instrumenta Kompetenčni centri (sodeloval je v centrih STV, OPCOMM, CLASS BRIN – vrednost posameznega KC je bila cca 10 Mio EUR). Zaposleni na IJS so močno vpeti tudi v izobraževalni proces. Kot visokošolski sodelavci oz. sodelavci, ki sodelujejo z univerzami so zaslužni za neprekinjeno sodelovanje v trikotniku znanja. V letu 2015 je kar 131 sodelavcev IJS sodelovalo z univerzami oziroma fakultetami kot visokošolski učitelji in 38 kot visokošolski sodelavci. Pomembna je tudi povezava s pedagoškim delom preko štipendiranja. IJS je samo v preteklem letu (2015) sodeloval z 52 štipendisti različnih slovenskih univerz in fakultet; v zadnjih 5. letih pa kar s 185. štipendisti.
IJS ima bogate izkušnje z vodenjem projektov, v katerih sodelujejo različni deležniki znanja. Bil je, oziroma je še sedaj, koordinator številnih projektov v okviru Okvirnih programov EU in H2020, ki smo jih omenili zgoraj. Poleg tega je intenzivno sodeloval pri vodenju že omenjenih centrov odličnosti in kompetenčnih centrov in ne nazadnje ogromno sodeluje z gospodarstvom (zgolj v letu 2015 je Institut sklenil pogodbe za sodelovanje na projektih z 87. različnimi naročniki, večina iz gospodarstva).
V okviru IJS pa deluje tudi Center za prenos tehnologij in inovacij (CTT), ki ima mnogo izkušenj in referenc na področju mednarodnega trženja, internacionalizacije, inovativnosti in prenosa tehnologij, tako v podjetjih kot v RR sferi.

Ključni sodelavci, ki bodo sodelovali pri aktivnostih upravičenca IJS so doc. dr. Igor Kovač, dr. Vladimir Jovan, prof. dr. Aleš Štrancar, doc. dr. Matjaž Spreitzer, prof. dr. Miran Mozetič, prof. dr. Dragan Mihailović, dr. Špela Stres.

Doc. dr. Igor Kovač je prejel naziv Dr. tech. leta 1992 na Tehnični Univerzi v Gradcu v Avstriji. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na koordinatne merilne robotske roke, robotsko podprto rekonfiguracijo, avtomatizacijo v gradbeništvu in tovarne prihodnosti. Na Institutu Jožef Stefan, Slovenija zaseda mesto strokovno raziskovalnega svetnika. Šest let je delal kot docent na Inštitutu za obdelovalno tehniko na Tehnični Univerzi v Gradcu v Avstriji. Kot vodja področja „Manufacturing“ v kompetenčnem centru VIF (Virtual Vehicle) v Gradcu, je koordiniral industrijske raziskovalne projekte v okviru robotike in avtomatizacije v avtomobilski in železniški industriji. Eno leto je bil zaposlen kot višji raziskovalec na Tehnični Univerzi na Dunaju v Avstriji, kjer je bil poudarek na industrijski robotiki in obdelovalnih strojih usmerjenih v tovarne prihodnosti. Trenutno je koordinator programa GOSTOP.

Dr. Vladimir Jovan doktoriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani leta 1992. Od leta 2011 je vodja Odseka za sisteme in vodenje, Institut Jožef Stefan. Njegovo raziskovalno področje vključuje računalniško vodenje procesov in računalniško podprto upravljanje proizvodnih podjetij. Sodeloval je v številnih industrijskih projektih s področja računalniško podprtega vodenja procesov in proizvodnega upravljanja.

Prof. dr. Janez Štrancar, rojen 14. 3. 1973, vodja Laboratorija za biofiziko in vodja raziskovalnega programa Eksperimentalna biofizika kompleksnih sistemov in slikanje v biomedicini (ARRS). Diplomo (1996) in doktorat (2000) je pridobil na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani. Podoktorsko se je usposabljal na Institute of Biophysics and X-ray Structure Research, Gradec, Avstrija. Njegova ekspertna znanja segajo na področja molekularne biofizike, spektroskopij ter mikrospektroskopij kot tudi na področja biomaterialov in razvoja detekcijskih/kontrolnih sistemov. Objavil je okrog 58 člankov in poglavij v knjigi, ki imajo okrog 540 čistih citatov (WoS/Scopus), med drugim tudi v vrhunskih revijah s področja biofizike in optike oz. fotonike. V zadnjih letih je vodil ali aktivno sodeloval pri množici aplikativnih in tehnoloških projektov. Samo v zadnjih 5 letih je bil mentor ali so mentor kar 8 doktorskim študentom. Pedagoško je aktiven v dodiplomskih in podiplomskih programih na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Trenutno je udeležen v velikem H2020 projektu SmartNanoTox, kot drugi največji partner izmed 12 partnerjev iz različnih evropskih držav.

Doc. dr. Matjaž Spreitzer je doktoriral leta 2008 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani z doktorsko disertacijo: Vpliv sinteznih in strukturnih značilnosti na električne lastnosti napetostno prilagodljivih materialov na osnovi Na0,5Bi0,5TiO3. Podoktorsko izpopolnjevanje je opravljal na University of Twente, Nizozemska. Sedaj je znanstveni sodelavec na Odseku za raziskave sodobnih materialov, Institut “Jožef Stefan” (odgovoren za delo v PLD laboratoriju) in od leta 2016 docent za področje Materiali, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Njegovi raziskovalni interesi obsegajo:

  • Pulzno lasersko nanašanje oksidnih tankih plast (Sr/SrO/STO na Si, ANT na Al2O3, študije rasti in vmesnih plasti z RHEED, XPS in TPD).
    • Piezoelektrična keramika in tanke plasti (NBT, PMN-PT).
    • XRD tankih plasti (GI, XRR, omega posnetki, RSM).
    • Električna karakterizacija (dielektrične in feroelektrične ter meritve prilagodljivosti) .

Do sedaj je objavil preko 30 člankov in s prispevki sodeloval na številnih konferencah. Ima preko 220 čistih citatov.

Prof. dr. Miran Mozetič je doktoriral leta 1997 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Služboval je na Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko, Ljubljana in Inštitutu za tehnologijo površin in optoelektroniko, Ljubljana, sedaj pa je vodja Odseka za tehnologijo površin na Institutu »Jožef Stefan«. Predava na Mednarodni podiplomski šoli JS, Naravoslovno tehniški fakulteti UL in Univerzi v Novi Gorici. Bil je tudi gostujoči predavatelj na številnih univerzah v svetu. Bil je vodja ali pa je sodeloval pri številnih aplikativnih projektih za industrijske naročnike ter številnih EU projektih od 3. OP dalje pa do H2020. Je član številnih združenj, prejel pa je tudi Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov v gospodarski praksi. Njegova bibliografija obsega preko 250 člankov, številne strokovne članke, patente, monografije, itd. Ima preko 4000 citatov.

Prof. dr. Dragan Mihailović je diplomiral iz fizike na Univerzi v Oxfordu, Anglija (1979) kot član Kolidža Balliol. Doktoriral je leta 1983 na Univerzi v Oxfordu na področju laserske spektroskopije elektronskih faznih prehodov. Kot Flubrightov štipendist se je 1989-90 podoktorsko usposabljal na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, ZDA, pri nobelovcu Alanu J. Heegerju, kjer je večkrat kasneje gostoval in z njim sodeloval na področju fizike polaronov. Leta 1995 je bil gostujoči profesor v Laboratoriju Clarendon, Oddelka za fiziko Univerze v Oxfordu. V Sloveniji je uvedel vrsto novih eksperimentalnih področij; fiziko in kemijo fulerenov, molekularno elektroniko in fiziko visokotemperaturnih superprevodnikov.
Od leta 1985 je zaposlen na Institutu »Jožef Stefan«, na položaju znanstveni svetnik. Leta 2002 je ustanovil Odsek za kompleksne snovi, ki ga vodi v četrtem mandatu. Je direktor CO Nanocentra; Centra odličnosti za nanoznanosti in nanotehnologije, ki ga je ustanovil leta 2004. Od leta 2010 je predsednik Znanstvenega sveta Instituta “Jožef Stefan”, od leta 2016 pa tudi Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA). Je tudi redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani.
Bil je vodja mnogih domačih in mednarodnih projektov ter je prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugim Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke.
Do leta 2016 je objavil skupaj več kot 280 objav v SCI-indeksiranih revijah, od tega skupaj 10 v revijah Science (4) in Nature (6). Njegova dela so bila citirana več kot 6000 krat.

Dr. Špela Stres je vodja “Centra za prenos tehnologij in inovacij” na Inštitutu Jožef Stefan (IJS). Doktorirala je leta 2005 iz fizike osnovnih delcev na Univerzi v Ljubljani, nato je leta 2012 pridobila še naziv magistra prava intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu ter leta 2014 naziv Master of Business, na Management School of Business Cotrugli. Leta 2011 je opravila strokovni izpit za patentno zastopnico, leta 2015 pridobila licenco Certified Licensing Professional in se registrirala kot Registered Technology Transfer Professional. V tujini se je pred doktoratom in po njem izpopolnjevala na naslednjih institucijah Deutsches Elektonen Synchrotron (DESY) v Hamburgu; CERN v Ženevi; WIPO (World Intellectual Property Organisation) v Ženevi. Na IJS se je zaposlila kot mlada raziskovalka, nato je nekaj let delala v tujini kot znanstvena sodelavka in se vrnila na IJS, kjer je pomagala ustanoviti Center za prenos tehnologij in inovacij. V Sloveniji koordinira evropsko mrežo Enterprise Europe Network, služi kot članica uprave CERN Technology Transfer Network, nadzorovala je ustanavljanje večih spinout podjetij, predvsem na področju materialov in IKT, preizkusila pa se je tudi kot vodja razvoja novih izdelkov za manjše slovensko podjetje in v vodenju mednarodnih misij za strateški razvoj in komercializacijo podjetij v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Irskem, Češkem, v Sloveniji, Belgiji, Franciji, za mala in srednja podjetja. Ima veliko izkušenj v različnih programih ES, je članica svetovalne skupine DG CONNECT in DG RTD. Članica Licensing Executives Society Beneluksu od leta 2011, Association of Science and Technology Professionals od leta 2008, kjer je od leta 2011 do leta 2013 opravljala tudi funkcijo podpredsednice.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj