Nekaj manj kot 60 udeležencev se je udeležilo spletnega dogodka Izzivi in priložnosti medinstitucionalnega sodelovanja na področju razvoja človeških virov, ki je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti, KOC Tovarne prihodnosti in partnerjev projekta Munera3 potekal 11. junija 2021. Dogodek je bil namenjen pomembnosti medinstitucionalnega sodelovanja na področju razvoja človeških virov, obravnavani so bili izzivi in priložnosti sodelovanja z namenom zagotavljanja ustrezno opremljenega kadra za prihodnje izzive skozi perspektivo industrije 4.0 in tovarn prihodnosti.
Direktor SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP), Rudi Panjtar, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je SRIP ToP v akcijskem načrtu dal zavezo, da bo pomagal industriji pri krpanju kadrovske vrzeli, ki jo podjetja občutijo pri pridobivanju ustreznih kadrov za svoje potrebe. Pri prehodu v Industrijo 4.0 je nadvse pomembna uporaba prebojnih tehnologij, pri čemer je ena od poglavitnih težav pomanjkanje strokovnjakov z ustreznimi znanji. Uradne izobraževalne ustanove prepočasi vpeljujejo nove tehnologije v svoje kurikulume ter ustvarijo premalo kadrov, ki bi zapolnili vrzel v času, ki je na voljo za transformacijo. World Manufacturing Foundation, katerega član je tudi SRIP ToP, je podal nekaj postulatov o tem, kaj bo v bližnji prihodnosti potrebno narediti, da bomo konkurenčni: ponudba vseživljenjskega izobraževanja, investicija podjetij v vseživljenjsko učenje, vključevanje delavcev k sooblikovanju usposabljanj, sprejeti politike za spodbujanje vseživljenjskega učenja, navduševanje za poklicne smeri tehničnih strok in proizvodnje, dodatno izobraževanje učiteljskega kadra in uporaba digitalnih vsebin za izobraževanje.
Gospodarska zbornica Slovenije izvaja aktivnosti na področju napovedovanja potreb po kompetencah, ki jih bodo potrebovala podjetja za prehod v Industrijo 4.0 in jih bo potrebno za dosego ciljev prenesti v izobraževalni sistem. Ines Gergorić, Vodja odbora za človeške vire SRIP ToP, je predstavila različne aktivnosti, ki se izvajajo na GZS. Poudarek je predvsem na povezovanju s podjetji, inštitucijami znanja, eksperti, izobraževalnim sistemom in tudi z državo, s temi aktivnostmi pa skušajo o potrebnosti prehoda v I4.0 ozaveščati direktorje, kadrovske službe ter strokovnjake v podjetjih. Sodelujejo tudi na področju poklicev in karierne orientacije. Cilj je zapolniti razkorak med stanjem, ki ga zaznavajo ter med potrebno usposobljenostjo zaposlenih, pri tem pa se moramo zavedati, da bo del znanja moral potekati tudi skozi usposabljanja, ki jih bodo morala zagotavljati podjetja za svoje zaposlene, le povezovanje enega in drugega pa bo prineslo uspešen prehod v Industrijo 4.0.
Adrijana Hodak, vodja Medpodjetnega izobraževalnega centra Nova Gorica je predstavila projekt Munera 3, iniciativo, ki združuje 86 partnerjev, vključene so tudi šole iz celotne Slovenije. V izobraževalne vsebine projekta so vključeni zaposleni, samozaposleni ter tisti, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije, prekvalifikacije ali pa višjo stopnjo izobrazbe. V sklopu projekta je potrjenih 281 programov, od teh jih je bilo največ na področju storitev, sledijo povezava z digitalizacijo, tehnika in biotehnika. V okviru projekta so izvedli anketo s 450 podjetji glede potreb po znanju, ki jih imajo: na prvem mestu je bila potreba po digitalizaciji in umetni inteligenci, sledijo pametna proizvodnja, internet stvari, programiranje robotov, zelena delovna mesta in digitalni marketing. Cilj Munere 3 je vzpostavitev mreže kakovostnih strokovnjakov, predavateljev iz raziskovalno-izobraževalne sfere, poglobiti želijo sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalno sfero ter vzpostaviti zaupanje, ki bo prineslo kakovostna izobraževanja na področju vseživljenjskega izobraževanja.
Kompetenčni center Tovarne prihodnosti (KOC ToP) združuje znanstveni in pedagoški potencial Inštituta Jožef Stefan ter okoliških raziskovalnih inštitucij s partnerji, s katerimi je povezana Mednarodna podiplomska šola (MPŠ). Njegov vodja, Aleksander Zidanšek je poudaril, da se pri prehodu v Industrijo 4.0 osredotočajo na zeleno, digitalno, povezovalno, vključujoče, torej to, kar podjetja potrebujejo za konkurenčno prednost na svetovnem trgu. Četrta industrijska revolucija predstavlja konvergenco fizičnega, biološkega in digitalnega, poteka revolucija pameti, v ospredju so digitalna podjetja, zato je še toliko bolj pomembno, da podjetja sedaj sprejmejo nove tehnologije in nov način razmišljanja ter se osredotočijo na kompetence prihodnosti. V KOC ToP-u so identificirali nekaj kompetenc, ki so najbolj zanimive za njihove člane: digitalizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca in kompetence vodenja in upravljanja, kar je zelo pomembno za konkurenčnost na trgu. Načrtujejo model kompetenc, ki jih izvajajo skozi svoje aktivnosti, pripravljajo ekspertni sistem za sistematično sledenje in izboljševanje kompetenc, izvajanje zanimivih delavnic na temo vodenja Tovarn prihodnosti ter drugih pomembnih izobraževanj za izboljšanje kompetenc zaposlenih v podjetjih ter tudi specialistično izobraževanje za tovarne prihodnosti, kjer bodo udeležence praktično izobrazili o novih tehnologijah in reševanju tehnoloških izzivov.
Alojzij Kokalj, vodja Medpodjetnega izobraževalnega centra Škofja Loka in Miha Tomec, direktor kadrovsko pravne službe LTH Casting d.o.o. sta predstavila primer dobre prakse v skupnem predavanju z naslovom Odgovorno sodelovanje – ključ do zaupanja in rezultatov. V Šolskem centru Škofja Loka (ŠCŠL) je za sodelovanje s podjetji predvsem zadolžen Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), kjer si zaradi razvoja tehnologij in realnih potreb na trgu dela prizadevajo za nenehen razvoj kulture sodelovanja s podjetji in tudi drugimi partnerji, zato pri njih poteka več različnih oblik izobraževanja. Miha Tomec, predstavnik podjetja LTH Casting je predstavil razloge za sodelovanje z MIC-om: zaradi strukturne neskladnosti na trgu dela se soočajo s pomanjkanjem zanimanja za poklicne šole, zato vidijo sodelovanje s šolami bistveno za pridobivanje in vzgojo tehničnega kadra. V podjetju si s pomočjo štipendiranja zagotavljajo dovolj visok priliv tehničnega kadra. V velikem obsegu so uvedli tudi program vajeništva, program je zasnovan praktično po meri podjetja, saj dijaki kar pol kurikuluma opravijo pri njih v podjetju, kar jim uspeva z odlično podporo ŠCŠL in GZS pri izvajanju programa. Za predstavitev delovnega okolja so v Orodjarstvu trata postavili tudi učni center, kjer vajencem omogočajo praktični del šolanja, na voljo sta jim tudi dva mentorja. Poteka tudi program za dvig poklicnih kompetenc učiteljev, katerega temeljni namen je osvežitev aktualnega tehnološkega znanja učiteljev. Podjetja so izkazala potrebo po večji fleksibilnosti v sistemu izobraževanja.
Na okrogli mizi so različni deležniki povedali svoje videnje povezovanja med institucijami z namenom razvoja človeških virov za prihodnost, s katerimi izzivi se soočajo in kje vidijo priložnosti za bolj učinkovito povezovanje.
Okroglo mizo je otvorila Ema Perme z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Poudarila je pomen povezovanja med posameznimi resorji na različnih ministrstvih, saj je za določene strategije in politike običajno vključenih veliko število organizacijskih enot na ministrstvih. Pričakovanja glede strateških naporov so velika, a so na državni ravni premiki težji in daljši.
Ključno sporočilo dogodka je po mnenju Gorazda Jenka, vodje Sektorja za koordinacijo pametne specializacije, SVRK, da obstaja želja po sodelovanju na terenu, ki od spodaj navzgor spodbuja sodelovanje inštitucij tudi na ravni države. Snovalci Slovenske strategije pametne specializacije so vedno poudarjali nujnost preseganja silosnega pristopa, saj je bil SVRK eden od prvih v Evropi, ki je v strategijo pametne specializacije vključil področje vlaganja v razvoj človeških virov (po celotni vertikali). Sogovornik hkrati priznava, da obstaja na tem področju še prostor za izboljšave. Izpostavil je tudi vzpostavitev karierne platforme, ki je v pripravi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Janez Damjan, direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, je izpostavil velik izziv kako nove tehnologije in industrijo 4.0 približati mladim. Pri tem je ključno, da se osredotočimo tudi na učitelje, da bodo le-ti pridobili ustrezno znanje in spodbude za dobro opravljanje svojega dela. Sodelovanje je potrebno uveljaviti kot normo, kot interes, tako pomembna sestavina uspeha ne sme biti prepuščena samo entuziazmu posameznikov. Seveda podpira dobre primere sodelovanje, a se stvari po njegovem mnenju premikajo prepočasi.
Vodja oddelka HR pri podjetju Cosylab, Janja Hren, je izpostavila nujnost medsebojnega povezovanja, a poudarila tudi pomen sodelovanja na sistemski ravni. Trenutno se povezujejo na lastno iniciativo, parcialno, problem je predvsem pri pridobivanju ustreznih tehničnih kadrov. Za splošno vzdržnost bi potrebovali pomoč pri zagotoviti kadrov, tudi na področju tujih visokotehnoloških kadrov.
Direktor podjetja Lotrič meroslovje, Marko Lotrič, je podal svoj pogled, ki izvira iz gospodarstva. Primer dobre prakse je škofjeloško gospodarstvo, ki je uspešno tudi zaradi izrednega povezovanja med inštitucijami v regiji. Predlaga postavitev ambicioznih razvojnih ciljev, bolj se moramo posvetiti blaginji državljanov, študentov. Vsa izhodišča naj sledijo priporočilom OECD in EU. Mladim moramo nudit možnost dostopa do podatkov o zaposljivosti (podatki naj bodo javno dostopni in transparentni), mlade raziskovalce pa naj se spodbuja, da se po študiju vsaj za eno leto zaposlijo v gospodarstvu. Izpostavil je tudi nujnost podjetništva in podjetniške etike v šolah ter pomembnost promocije slovenskih podjetij za privabljanje domačih in tujih strokovnjakov. Vajeništvo je po njegovem mnenju zelo koristno, predlaga da se vpelje podoben sistem tudi pri npr. dodiplomskem študiju.
Matej Novak, Ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo, je podprl kolega iz SVRK in MIZŠ. Na MGRT želijo kar najbolj odgovoriti na potrebe podjetij, to pa skušajo preko različnih javnih razpisov za podporo podjetjem – predstavil je tudi pregled javnih razpisov, ki so jih pripravili na MGRT.
Miran Saksida, Šolski center Nova Gorica, je poudaril nujnost povezovanja med javno in privatno sfero, predvsem na primeru učiteljev, ki se morajo na področju novih tehnologij dodatno izobraziti. Zagovarja hibridni model, poudaril pa je tudi pomembnost visokošolskih zavodov. Predlagal je, da naslednjič na takšen dogodek povabimo tudi osebe, o katerih se na dogodku pogovarjamo – dijake, študente in raziskovalce, saj bi bilo pomembno pridobiti tudi njihov pogled.
Dogodek Izzivi in priložnosti medinstitucionalnega sodelovanja na področju razvoja človeških virov so soorganizirali: Gospodarska zbornica Slovenije, SRIP Tovarne prihodnosti, KOC Tovarne prihodnosti, partnerji projekta Munera 3.
