SRIP Tovarne Prihodnosti

Proizvodnja, osredotočena na človeka in podprta s podatki

Surovi podatki sami po sebi nimajo vrednosti. Za pridobitev uporabnih vpogledov je potrebna skrbna obdelava, pri čemer pomembno vlogo igra dizajnersko razmišljanje – pristop, osredotočen na človeka, ki pomaga proizvajalcem pretvoriti kompleksne podatke v praktične rešitve.

Kaj je posebnost dizajnerskega razmišljanja?

Dizajnersko razmišljanje izhaja iz potreb ljudi. Namesto da bi se začelo z razpoložljivimi tehnologijami, postavi ključno vprašanje: »Kakšen problem rešujemo in za koga?« Tak način zagotavlja, da so rešitve tehnično dovršene, praktične in široko uporabne.

Zakaj je v proizvodnji potrebno dizajnerskega razmišljanja?

Proizvodnja je kompleksna panoga s številnimi konkurenčnimi prioritetami, kot so zmanjševanje izpadov, izboljšanje kakovosti in obvladovanje stroškov. Dizajnersko razmišljanje se osredotoča na človeško plat težav, kar zagotavlja, da so rešitve prilagojene realnim delovnim procesom in omejitvam.

Izboljšanje učinkovitosti digitalnih dvojčkov

Digitalni dvojčki – virtualni modeli fizičnih sistemov – postajajo bistvena orodja v sodobni proizvodnji. Omogočajo simulacijo delovanja, testiranje sprememb in napovedovanje rezultatov. Njihova učinkovitost pa je odvisna od prilagojenosti uporabnikom.

  • Fokus na uporabnika: Pred ustvarjanjem digitalnega dvojčka je treba identificirati izzive uporabnikov, npr. potrebe upravitelja tovarne za simulacijo sprememb proizvodne linije.
  • Iteracija in povratne informacije: Zgodnji prototipi omogočajo testiranje s ključnimi deležniki in preprečujejo drage popravke.
  • Jasna vizualizacija: Kompleksne podatke je treba predstaviti na enostaven način, npr. s toplotnimi zemljevidi za prikaz ozkih grl v procesu.

S temi pristopi digitalni dvojčki postanejo praktična orodja za izboljšanje učinkovitosti in odpornosti.

Preoblikovanje poslovnih potreb v tehnične rešitve

V proizvodnji je pogosto težava v premoščanju vrzeli med tehničnimi ekipami in operativnimi vodji. Podatkovni znanstveniki se osredotočajo na izdelavo modelov, medtem ko vodje tovarn iščejo rešitve v realnem času. Dizajnersko razmišljanje spodbuja sodelovanje in uvaja vlogo “prevajalca analitike”.

  • Prevajalci analitike povezujejo tehnično strokovnost z operativnimi potrebami, kar zagotavlja, da so projekti praktični in usklajeni s prednostnimi nalogami organizacije.

V tovarni z pogostimi okvarami opreme prevajalec pomaga razviti nadzorno ploščo za prediktivno vzdrževanje, ki je enostavna za uporabo, dostopna preko mobilnih naprav in praktična za operaterje.

Krepitev odpornosti v dobavnih verigah

Motnje v dobavnih verigah, ki jih povzročajo naravne nesreče, pandemije ali geopolitične napetosti, so stalna skrb proizvajalcev. Dizajnersko razmišljanje zagotavlja okvir za predvidevanje in obvladovanje teh motenj z ustvarjalnimi rešitvami.

Pri pomanjkanju surovin bi dizajnersko razmišljanje usmerilo proizvajalca k:

  • Sodelovanju z dobavitelji za iskanje alternativnih materialov.
  • Prilagoditvi delovnih procesov za večjo prilagodljivost.
  • Navdihu iz drugih industrij, npr. uporabi modelov povpraševanja za upravljanje omejenih zalog.

Praktične koristi

Dizajnersko razmišljanje ponuja orodja za določanje prednostnih nalog, kot je matrika koristi v primerjavi z vložkom, ki pomaga pri osredotočanju na projekte z visokim donosom in nizkimi stroški. Poleg tega iterativni pristop omogoča hitro testiranje prototipov, kar zmanjša čas in vire za razvoj.

Farmacevtska podjetja so med pandemijo COVID-19 hitro testirala strategije zalog na osnovi zamenljivih izdelkov, kar je omogočilo neprekinjeno oskrbo.

Strateška nujnost

Dizajnersko razmišljanje presega metodo – postaja strateška nujnost za voditelje v proizvodnji. Omogoča:

  • Predvidevanje izzivov in agilno odzivanje nanje.
  • Povezovanje tehnoloških naložb s potrebami ljudi.
  • Spodbujanje sodelovanja med oddelki in industrijami.

Za vodilne v proizvodnji je vrednost dizajnerskega razmišljanja v humanizaciji podatkovne znanosti in premoščanju vrzeli med tehnologijo in operacijami. Z osredotočenostjo na uporabnost in iterativnim razvojem ta pristop pretvarja surove podatke v uporabne vpoglede in rezultate v resničnem svetu. V današnjem povezanem in nepredvidljivem svetu dizajnersko razmišljanje ni le konkurenčna prednost, temveč nujnost.