Strateška razvojno inovacijska partnerstva so izjemno učinkovit inštrument za povezovanje na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kot taki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, so se strinjali udeleženci današnjega povezovalnega dogodka »SRIP-i in gospodarska konkurenčnost Slovenije«.
»Če želimo spodbuditi inovativnosti, mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s potrebami gospodarstva. Zato je GZS prevzela vlogo posrednika med gospodarstvom in znanostjo ter pritegnila tudi vlado, da skupaj ustvarimo temelje s ciljem, da hitreje pridemo od invencij do materializacije inovacij na trgu,« je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Dodal je, da še vedno obstajajo stereotipi, da znanost in gospodarstvo ne sodita skupaj. Prav SRIP-i pomagajo rušiti te stereotipe. In še več. Nudijo prostor za sodelovanje in povezovanje celo konkurentov, ki so v SRIP-ih prepoznali platformo za premagovanje skupnih izzivov.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je dejal, da vlada ne bo spreminjala politike na področju SRIP-ov in najavil, da se jeseni nadaljuje z njihovim osnovnim financiranjem. Dotaknil se je tudi preobrazbe ARRS v ARIS, ki ga vidi kot pomemben korak naprej. Minister je vse sodelujoče v SRIP-ih pozval k proaktivnemu delovanju, saj je njihovo sofinanciranje le osnovni korak. Meni, da »ni pomembno, koliko prispeva država, ampak koliko je industrija pripravljena prispevati k razvoju,« saj je gospodarstvo tisto, ki zna najbolj kritično oceniti, kam vlagati.
Marko Hren iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj vidi SRIP-e kot osnovno orodje za konkurenčnost in transformacijo, pri čemer mora celotna vlada z njimi »dihati«. Ključno bo nadgraditi kapacitete, da bodo SRIP-i resnično »posrečen primer preseganja stereotipov«.
Janko Burgar, podpredsednik za strateški razvoj v podjetju CosyLab, je predstavil izkušnje podjetja sodelovanja v IKT horizontalni mreži, kjer so skoncentrirane zmogljivosti za uvajanje in znanje o zmožnostih digitalnih tehnologij. Poudaril je pomembnost sodelovanja med podjetji in institucijami znanja ter medsektorskem sodelovanju, kot ga Cosylab razvija na področju zdravja in medicine, saj je danes vzdrževanja primerjalne prednosti mogoče le s sodelovanjem z razvojnimi partnerji.
Dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj je predstavil trende za razvoj in prehod v zeleno-krožno gospodarstvo. Kot pravi, so kratkoročni trendi produktivnosti v Sloveniji sicer pozitivni, srednje- in dolgoročno pa svoje priložnosti izkoriščamo premalo. Za izboljšanje stanja moramo povečati tako vlaganje v investicije kot v razvoj kadra in znanje, hkrati pa je nujna sprememba miselnosti pri vseh deležnikih.
Koordinatorji SRIP-ov so se v panelni razpravi strinjali, da je za dosego omenjenih ciljev ključno podporno okolje, znotraj katerega lahko podjetja sodelujejo med seboj in z vsemi ostalimi deležniki. Pomen sodelovanja SRIP-ov, ki kot taki vsekakor predstavljajo pomemben podporni ekosistem, so poudarili tudi predstavniki podjetij Impol, Qlector, Surovina, EMONA RCP, Cosylab in Marles hiše Maribor, ki so na dogodku predstavili dobre prakse.
V okviru okrogle mize so sodelujoči razpravljali o viziji razvoja človeških virov, trajnosti in internacionalizaciji v Sloveniji.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal s srcem verjame v SRIP-e, saj gre za platformo, ki je bila v večini grajena od spodaj navzgor. Razume jih kot dobro stičišče in namerava biti tudi v prihodnje njihova ambasadorka. Izpostavila je nujnost podpore vlade in povezovanja, ki ga vidi kot edino pravo pot. Glede vprašanja kadrov je povedala, da »SRIP-i poznajo model karierne platforme, ki bi državi prinesla ogromno, saj omogoča napovedovanje potreb po kompetencah. Na vseh prednostnih področjih bomo potrebovali pilote in demo pilote. Znanja imamo dovolj, le slišati se moramo.«
Matevž Frangež, MGTŠ, meni, da so SRIP-i več kot opravičili svojo zgodovinsko vlogo, zdaj pa je treba težiti k temu, da se ekosisteme, ki kažejo razvojno ambicijo, nadgradi.
Marko Hren, MKRR, je izpostavil cilj države, da pospeši prehod v krožno gospodarstvo. SRIP-e vidi kot ključni instrument za vstop v globalne verige vrednosti.
Jasna Rojc, MVI, izpostavlja potrebo po mladih s splošnimi kompetencami, ki so hitro prilagodljivi ter imajo razvito kreativno mišljenje. Po njenih besedah izobraževalni sistem sicer ne prenese revolucionarnih posegov.
Nataša Vrhovec, MVZI, je SRIP-e označila kot glavne strateške partnerje za področje inovacij. Razpis za sofinanciranje mehanizma SRIP-ov bo objavljen septembra letos, pri tem pa je predstavnike SRIP-ov pozvala k razmisleku o njihovih aktivnostih v prihodnjih treh letih.
Po besedah dr. Slobodana Šešuma, MZZ, predstavlja tudi znanstvena diplomacija »kamenček v mozaiku SRIP-ov«. Njihovo nalogo vidi v ustvarjanju sistema in komplementarnosti.
»Brez vlaganj v razvoj, raziskave in inovacije ne bo blaginje. Pametna specializacija in SRIP-i tvorijo osnovo tega. Gre za uspešen instrument, zato ga je treba ohraniti in nadgrajevati,« je dogodek sklenila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
