Na 12. Dnevu najboljše prakse, ki ga je organizirala Zbornica elektroindustrije dne 24. januarja 2024, so udeleženci razpravljali o večnamenski in medpanožni uporabi tehnologij in procesov, ki omogoča učinkovito sodelovanje med podjetji z različnih področij in lahko poganja razvoj novih inovacij.
»Številna slovenska podjetja se lahko pohvalijo z izjemnim znanjem, inovativnostjo in prebojnostjo pri zasledovanju razvojnih in poslovnih ciljev. Ta potencial nas kot gospodarstvo in družbo postavlja pred izziv, kako ga razviti, promovirati in vnovčiti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Direktorica GZS – Zbornice elektroindustrije Andreja Hlišč je izpostavila, da današnji čas od podjetij zahteva nenehno iskanje novih poti do uspeha in prilagajanje dinamičnim spremembam.
Aude de Clercq, vodja pisarne za prenos tehnologije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je prestavila njihov urad za tehnološki transfer ter primere dobrih praks prenosa tehnologij, razvitih za vesolje, na zemljo in obratno. Slovenska podjetja je povabila k sodelovanju, saj bo Slovenija z naslednjim letom polnopravna članica ESA. »Na trgu se pripravlja nova vesoljska revolucija, saj vesolje postaja vse bolj dostopno inovativnim podjetjem z disruptivnimi tehnologijami v industriji in v vrednostnih verigah,«
Po besedah Antona Horžena trenutno sodelujemo v okviru ESA v opcijskih programih, ko pa bo postala Slovenija polnopravna članica ESA, se bomo lahko vključili tudi v druge programe. Brez satelitov ne moremo. Vsi imamo mobitel, satelitske podatke koristimo v kmetijstvu, prometu …. »Ni vprašanje, če jih rabimo, ampak kako izkoristiti podatke v svoje dobro, za zeleni prehod …,« je dodal.
»Če hočeš relativno uspešno voditi posel, moraš razumeti, kaj uporabnik potrebuje,« meni Vid Selič, ki dodaja, da v Dewesoftu uporabljajo nekoliko drugačen pristop kot konkurenca. Praviloma veliko časa preživijo na terenu v neposrednem stiku s strankami in končnimi uporabniki. Pri projektih, kot jih ima ESA, se je potrebno izkazati kot vreden partner. Ni dovolj imeti odličen izdelek, treba je biti sposoben spisati tudi zahtevno projektno dokumentacijo.
Mateja Lavrič, direktorica podjetja Qlector, je izpostavila program Evropske komisije, ki ga vodi GEA akcelerator, namenjen financiranju strateško pomembnih področij za EU (biotehnologija, umetna inteligenca, vesoljske tehnologije …). Za slovenska podjetja to predstavlja veliko priložnost, ki pa se je premalo zavedajo in jo premalo izkoriščajo.
Po besedah Roka Šabjana Cosylab sodeluje skoraj pri vseh evropskih BigScience sistemih. V vesoljskem programu sodeluje, odkar je Slovenija pridružena članica ESA. Poudaril je, da največji svetovni projekti postajajo mednarodni. Pogosto so zastavljeni kot ‘in-kind’ (op. v naravi), kjer določene države EU sodelujejo, posledično pa imajo njihova podjetja in institucije veliko prednosti.
Na dogodku so bili predstavljeni tudi številni primeri dobre prakse medpanožnega povezovanja za tehnološki napredek. Tako je Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs spregovoril o SWIR spektroskopiji, ki pridobiva na pozornosti, in jo je med drugim možno uporabiti v tekstilni industriji pri identifikaciji tipa tekstila s postopkom neinvazivne metode.
Tine Šefic, absolvent dentalne medicine in raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstavil interdisciplinarni študentski projekt SpaceDent, ki se izvaja pod okriljem Experiments programa Evropske vesoljske agencije, Medicinske fakultete in Fakultete za strojništvo ter utira prve korake pri pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars.
V okviru projekta ITER, ki povezuje 35 držav s ciljem izkoriščanja fuzijske energije kot vira zelene električne energije, sta dr. Blaž Šuler in Marko Češnjaj iz podjetja SIJ Metal Ravne predstavila primer dobre prakse razvoja dveh jekel in ene superzlitine nadstandardno velikih dimenzij, pri čemer so jim izboljšali mehanske in korozijske lastnosti ter posledično podaljšali življenjsko dobo in trajnost končnih produktov.
Doc. dr. Zoran Pučko s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je spregovoril o digitalni inovaciji WatchBuilt, ki omogoča učinkovito kontinuirano in popolnoma avtomatizirano spremljanje poteka gradnje v realnem času, znotraj in zunaj objekta v gradnji, brez dodatnih delovnih aktivnosti.
Kot zadnji primer dobre prakse pa je Aleš Mihelič iz Gorenja spregovoril o bio embalaži kot inovativni rešitvi za trajnostno pakiranje, ki je lahko implementirana v mnogih panogah. V podjetju so se namreč uspešno soočili s tehničnimi izzivi zaradi zmogljivosti dobaviteljev papirne embalaže in velikih udarnih sil, ki lahko z najtežjimi aparati zlahka presežejo 100 kg.
Ob zaključku je bil izglasovan tudi najboljši primer dobre prakse 2024, SpaceDent, ki je dobil posebno nagrado občinstva.
Konferenco so sklenili z interaktivno delavnico, namenjeno mreženju in povezovanju podjetij za tvorjenje prekopanožnih mostov.