25. januarja 2024 je na Ekonomski fakulteti, Univerze v Ljubljani, potekal pomemben dogodek s področja trajnostnega razvoja, ki ga je organiziralo Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Univerzo v Ljubljani ter Evropsko komisijo (direktorat podnebje) in Evropsko izvršilno agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Glavni cilj konference je bil spodbuditi podjetja k izkoriščanju možnosti centraliziranega EU nepovratnega financiranja, zlasti preko EU Sklada za inovacije, za trajnostne projekte.
Na začetku je minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, izrazil zavezanost Slovenije trajnostnim ciljem, medtem ko je državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež, predstavil dodatne ukrepe in ideje ministrstva za povečanje dodane vrednosti produktov. Dekan Ekonomskene fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Turk, je poudaril pomen takšnih dogodkov za povezovanje znanja in gospodarstva ter razvoj rešitev na področju razogljičenja.
Pomemben del konference so predstavljali odprti razpisi EU Sklada za inovacije, ki so namenjeni razogljičenju evropske industrije. Gostja iz Nemčije, Stephan Gebhardt iz podjetja Eavorloop, je predstavila uspešen projekt na področju termalne energije, ki je prejel sredstva iz tega sklada. Julija Škoro iz Hrvaške je prav tako predstavila uspešen projekt dekarbonizacije.
Poudarek je bil tudi na slovenskih uspehih, kot je primer Steklarne Hrastnik, ki je prva v svetu začela uporabljati vodik kot energent v partnerstvu s Kemijskim inštitutom. Podjetji SIJ in Pipistrel sta prav tako predstavili svoje strategije za pridobivanje sredstev iz EU ter uspehe pri dekarbonizaciji proizvodnje.
Razprave so se dotaknile tudi uporabe vodika v industriji, kjer je dr. Blaž Likozar predstavil različne možnosti, medtem ko je dr. Veselinovič iz SBRA predstavil možnosti mednarodnega sodelovanja in financiranja za vodikove projekte.
Glavni poudarek zaključne razprave je bil, da je treba iskati dolgoročne in uravnotežene rešitve za zeleni prehod, kar bo zajeto tudi v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) Slovenije.