Robotika
Slovenija je po gostoti robotov na zaposlenega v industriji uvrščena zelo visoko (284 robotov na zaposlenega, to je 11. mesto na svetu in 4. v Evropi po podatkih IFR za leto 2022). Dejavnosti zajemajo področja razvoja in proizvodnje robotov, robotskih komponent, področje integracije robotov v najrazličnejše aplikacije ter razvoj in vpeljavo metod umetne inteligence in naprednega strojnega vida v inteligentne robotske sisteme. Osnova za nadaljnji razvoj robotike so ljudje s strokovnimi znanji, ki so deležni kakovostnega izobraževanja in sodelovanja z močnimi raziskovalnimi skupinami z odmevnimi mednarodnimi rezultati. Zato robotika, ki zajema tudi avtomatizacijo, predstavlja pomemben del ekonomskega učinka slovenskega gospodarstva. Robotika spada med osnovne gradnike paradigme I4.0/I5.0 in je zaradi svoje fleksibilnosti zelo odporna na ekonomske krize.
Vseeno potencial robotike v slovenski in tudi v svetovni industriji še ni v celoti izkoriščen. Roboti so še vedno neprilagodljivi, nesodelujoči, nezdužljivi, neavtonomni in nekonfigurabilni. Izziv predstavlja ekonomska upravičenost avtomatizacije maloserijske proizvodnje z roboti, ki delujejo v nestrukturiranih okoljih. To lahko dosežemo z novimi inovativnimi rešitvami strojne opreme (aktuatorji in senzorji), vključevanjem umetne inteligence in naprednega strojnega vida, napredne programske opreme (metode programiranja, simulacije, sodelovanje človeka in robota), s povečanjem mobilnosti, uvajanjem metod digitalnih dvojčkov in z uporabo virtualne in obogatene resničnosti.
V ta namen smo v HOM robotika identificirali več perspektivnih tehnoloških področij kjer imamo v Sloveniji potrebne kompetence in kapacitete, ki z aktivnostmi rezultirajo v novih produktih, procesih, sistemih ali tehnologijah v najrazličnejših branžah:
- področje adaptivnih, rekonfigurabilnih in kolaborativnih robotskih sistemov za vpeljavo robotike na nova področja uporabe,
- področje naprednega strojnega vida in senzorike zajema razvoj sistemov globokega učenja za različna okolja in razvoj in raziskave na področju tipalne senzorike, senzorjev sile in navora in ostalih zaznavnih senzorjev.
- področje naprednih robotskih komponent zajemajo razvoj senzorjev, aktuatorjev, itd., v povezavi z novimi materiali, programskimi metodami, načini podatkovnega prenosa in umetno inteligenco, za delo v različnih okoljih.
- področje naprednih robotskih tehnologij in digitalizacija industrije zajema razvoj in integracijo novih fleksibilnih konceptov in metod.
Realizacija akcijskega načrta poteka v okviru delavnic, posvetov, združenj glede na identificirane potrebe in priložnosti. Pri tem sodeluje večina slovenskih raziskovalnih skupin s kompetencami na področju robotike, večina vidnih podjetij s področja izdelave robotov, proizvodnje robotskih sklopov ali komponent, senzorike, integratorji robotske tehnologije ter končni uporabniki kot nosilci vertikalne integracije ponudbe na trg. Poseben poudarek dajemo tudi internacionalizaciji. Na ta način izpostavljamo dejanske potrebe in možnosti slovenske industrije v kontekstu tovarn prihodnosti, identificiramo tematike za izobraževanje in izmenjavo dobrih praks, ocenimo potrebe za skupen razvoj, predlagamo teme za skupne projekte in programe s ciljem realizacije novih produktov, sistemov, procesov, tehnologij in storitev, ki se umeščajo tako v pametne tovarne kot tudi v vse druge domene oziroma SRIP-e.
Koordinator
doc. dr. IGOR KOVAČ
INSTITUT JOŽEF STEFAN
Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko
Jamova cesta 39,
SI-1000 Ljubljana
Mail: igor.kovac(at)ijs.si
+386 1 477 3596