V obdobju energetske draginje je v industrijskih podjetjih zagotovo med najbolj aktualnimi vprašanje, ali in kako lahko znižamo stroške energentov pri proizvodnji. Čeprav se večina ukvarja predvsem z nakupnimi cenami in zakupi energentov, pa v praksi opažamo precej neizkoriščenih priložnosti tudi pri njihovi porabi. Z načrtnim pristopom lahko namreč porabo in stroške energije v proizvodnji znižamo tudi za 10 odstotkov in več.
Ukrepe za zmanjšanje porabe energije delimo na organizacijske in investicijske.
Med organizacijskimi je običajno na prvem mestu optimizacija proizvodnih procesov, ki vključuje prilagoditve nastavitev (temperature, tlaka, vrtljajev, pretoka, ipd.), obratovanja, vključno z izklapljanjem porabnikov, ko ni proizvodnje, preprečevanjem nastajanja konic in prilagajanje proizvodnje tarifnim sistemom za energente.
Preostali pogosti ukrepi so odprava puščanj komprimiranega zraka, pare in vode ter energetsko učinkovita razsvetljava in ogrevanje ob upoštevanju temperature v prostorih in zunanje temperature.
Pri investicijskih ukrepih je pogosta zamenjava zastarele in energijsko potratne proizvodne opreme, nakup energetsko učinkovitih kompresorjev, kompenzacija jalove energije in rekuperacija odpadne toplote.
Možne rešitve so tudi frekvenčna regulacija črpalk, pogonov, ventilatorjev in drugih porabnikov, nadzor konične porabe električne energije, zmanjšanje toplotnih izgub na toplovodih, parovodih in ventilacijah, regulacija izgorevanja v kurilnih napravah in podobno.
Temelj za energetsko učinkovitost je spremljanje porabe energentov
Čeprav gre za dokaj obrabljeno misel, pa je še vedno dejstvo, da česar ne merimo, ne moremo izboljšati.
Zato je prvi smiselni ukrep, preden se lotimo kakršnih koli drugih, ciljno spremljanje porabe, kar dosežemo z energetskim informacijskim sistemom.
Delovanje takšnega sistema temelji na avtomatskem zbiranju podatkov iz glavnih porabnikov v proizvodnji in drugih virov. Kjer samodejno zbiranje ni mogoče, jih dodajamo, ali urejamo ročno in tako zagotovimo, da odražajo dejansko stanje.
V naslednji fazi se podatki samodejno obdelajo ter izračunajo kazalniki uspešnosti in prikazi z uporabo uveljavljenih pristopov, kot so CuSum, M&T in Sankey.
Na podlagi tako pridobljenih informacij razvijamo ukrepe za izboljšave, merimo njihov učinek in po potrebi uvajamo dodatne ukrepe, s čimer zagotavljamo stalen napredek po principu PDCA (Plan, Do, Check, Act).