Osrednja tema razprave je bila Uredba o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij (Akt o neto ničelnih industrijah). Uredba med drugim določa seznam strateških neto ničelnih tehnologij, ki podpirajo prehod na čisto energijo in med svojim delovanjem sproščajo izjemno nizke, ničelne ali celo negativne emisije ogljika. Ta bo služil kot vodilo za hitrejše ukrepanje in naložbe v strateške proizvodne projekte vzdolž celotne vrednostne verige in tako omogočil razvoj inovacijskih in proizvodnih zmogljivosti za preskrbo z bistvenimi tehnologijami, ki jih potrebujemo za proizvodnjo nizkoogljične in obnovljive energije. Ministri in ministrice so na zasedanju potrdili splošni pristop in s tem je predsedstvo dobilo mandat za pričetek pogajanj z Evropskim parlamentom.
Ministri in ministrice so tudi soglasno izrazili pričakovanje, da bodo pogajanja kratka. Gre namreč za eno od ključnih orodij, s katerimi se bo EU lahko postavila na čelo čiste tehnološke revolucije in postala vodilna sila na trgu tehnologij z ničelno neto vrednostjo, ki bodo ključne za prehod v podnebno nevtralnosti.
Svet je obravnaval tudi predlog Uredbe o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije. Mednarodna skupnost se je zavezala popolni odpravi prisilnega dela do leta 2030, vendar je njegova uporaba še vedno razširjena. EU kot del svoje zaveze za spodbujanje dostojnega dela v skladu s pogodbami EU spodbuja spoštovanje človekovih pravic po vsem svetu, vključno s povezanimi pravicami delavcev. V tem okviru sta boj proti prisilnemu delu in spodbujanje standardov na področju skrbnega pregleda v podjetjih glede trajnostnosti, prednostni nalogi EU na področju človekovih pravic.
Ministri in ministrice so razpravljali tudi o oblikovanju politik za mala in srednje velika podjetja (MSP). Slovenija se strinja, da sredi geopolitičnih napetosti ter vse večje globalne strateške konkurence, zmanjšanje administrativnih bremen predstavlja predpogoj za ohranjanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Hkrati pa bodo ključni tudi posebni ukrepi, ki bodo upoštevali posebnosti in okoliščine tovrstnih podjetij. V okviru pobud je ključno tudi spodbuditi sodelovanje med velikimi podjetij in MSP na EU ravni, kar je nujno za uspešen inovativni in tehnološki preboj MSP glede na njihove omejene vire.