Ko pomislimo na digitalizacijo, najprej pomislimo na nove napredne tehnologije, ki jih morajo podjetja vpeljati v svoje poslovne procese. Kaj pa če integracija tehnologij ni najbolj pereča težava?
Umetna inteligenca (UI), strojno in poglobljeno učenje, uporaba superračunalnika in drugih naprednih tehnologij lahko pomagajo pri avtomatizaciji, izboljšanju uporabniške izkušnje, razvoju produktov, kibernetski varnosti, preprečevanje prevar in podobno. Vendar vsa tehnologija na svetu ne more priskočiti na pomoč, če v podjetju primanjkuje ustreznega kadra, ki lahko upravlja z novimi orodji. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v Poročilu o produktivnosti za leto 2022 objavil, da se kar 63 % slovenskih podjetij ne odloča za uporabo umetne inteligence zaradi pomanjkanja ustreznega znanja v podjetju.
Kje ležijo vzroki za takšno pomanjkanje znanja? Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije je v okviru operacije DIE-DIHSLOVENIA 2019-23 opravil študijo o digitalnih študijskih programih, iz katere je razvidno, koliko diplomantov lahko pričakujemo v prihodnjih letih. Izsledki študije prikazujejo, da obstaja:
- 57 akreditiranih študijskih programov za čiste digitalne profile (profile, ki razvijajo in ustvarjajo digitalna orodja) in
- 184 akreditiranih programov za podporne digitalne profile (profile, ki digitalna orodja intenzivno uporabljajo in ustvarjajo produkte in izdelke s pomočjo digitalnih orodij).
Študijski programi, ki so akreditirani za izobraževanje v smeri digitalnih profilov skupno predstavljajo 24,7 % vseh študijskih programov, ki so na voljo v Sloveniji. V primerjavi z rezultati iste raziskave iz leta 2020, se je delež programov za čiste digitalne profile zmanjšal za 0,1 %, za podporne profile pa za 0,5 %. Če bodo podjetja želela v prihodnosti zapolniti ogromno vrzel, ki trenutno vlada med potrebami po IKT kadrih in diplomanti, ki prihajajo iz fakultet, bodo potrebna še večja prizadevanja, vključno z novimi študijskimi programi, novimi moduli in tudi vpeljava obveznega predmeta Računalništvo in Informatika v osnovnošolski kurikulum in tako že na osnovnošolski ravni učence in učenke spodbuditi na pot informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Pomanjkanje IT kadrov ni prepreka le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi. Ker diplomanti ne morejo zapolniti vseh delovnih mest, je potrebno dvigniti digitalne kompetence aktivne delovne sile.
Celoten članek lahko preberete tukaj.