Udeležba SRIP ToP-a na World Manufacturing Forum

World Manufacturing Forum

SRIP ToP in posledično tudi IJS kot njegov pravni zastopnik sta letos postala institucionalna  člana  World manufacturing foruma.  Članstvo nam omogoča sodelovanje pri kreiranju priporočil za različne programe, ki jih injicira WMF  ne samo na EU ampak tudi na svetovni ravni, kot tudi promocijo članov SRIP ToP in njihovih dosežkov v smeri tovarn prihodnosti.

Članstvo nam tudi omogoča obisk konference World Manufacturing Forum (WMF), ki vsako leta poteka v kraju Cernobbio, blizu jezera Como v Italiji in predstavlja odlično priložnost za predstavitev, promoviranje in vzpostavljanje mednarodnih poznanstev na področju tovarn prihodnosti, kar so ključne aktivnosti za uspešno doseganje dolgoročnega cilja internacionalizacije SRIP ToP.

Doc. dr. Igor Kovač se je kot naš predstavnik udeležil letošnje konference  in izkoristil to priložnost  za seznanitev ostalih udeležencev z usmeritvami in  delovanjem SRIP ToP v slovenskem prostoru in našimi usmeritvami na področju internacionalizacije.

Osrednja tema tokratnega foruma so bili človeški viri. WMF je tudi izdal priročnik s tega področja (dosegljiv na sedežu SRIP ToP ali na povezavi tukaj). Poudarek je bil na možnosti učenja vsakega posameznika ter sprejemanja informacij povsod in v vsakem trenutku. Izobraževanje naj bi se v prihodnosti odvijalo v smeri vse-življenjskega učenja po meri vsakega »znanja lačnega« posameznika .

Tekom foruma so različni govorci predstavili dosežke in uspešne programe ter izpostavili pereče težave. Med drugim je v Turčiji bila zabeležena več kot 5% rast proizvodnje, pri čemer so udeleženi predvsem mladi ljudje, ki so v zadnjem obdobju ustvarili 5000 start-upov. Aktivnih je 20.000 raziskovalcev, ki delajo vzporedno in hitreje kot univerze. V Egiptu se izvaja program Vision 2030 (razvojna strategija), pri čemer sodelujejo s podjetjem Siemens, v njenem ospredju pa sta predvsem pohištvena in lesna industrija, hkrati pa se tudi pospešeno gradi cestna infrastruktura.

Poudarjeni sta bili tudi dekarbonizacija in digitalizacija. V Nizozemski poizkušajo vzpostaviti eko-sistem učeče skupine »Feeld lab team«, ki bo osredotočena na prototipiranje. Pri tem naj bi Feeld lab sestavljala mala, srednja podjetja in večje firme, ki povabijo ostala mala in srednja podjetja v prototipiranje s sodelovanjem institutov in študentov, pri čemer naj bi bil v ospredju razvoj veščin.

Kdor ima ekonomsko moč lahko usmerja razvoj in družbene trende, kar je najbolj opazno pri vzponu in delovanju digitalnih velikanov. Govorci so izpostavili, da pri tem proizvodnje ne smejo »kanibalizirati« podjetja s področja programske opreme. Da se podjetja temu izognejo, so potrebne dodatne veščine in izobraževanje v smeri  kognitivnih veščin.  Podjetja ne smejo biti odvisna od stvari, ki ne delujejo oziroma omejeno delujejo, kar je  žal »modus operandi« velikokrat v svetu programske opreme.

Delovna sila se bo zelo spremenila in pričakovati je, da bo imelo 80% ljudi v prihodnje drugačno delo. Analize so pokazale, da če imamo v podjetju samo starejše ljudi ni dobro, samo mlade ljudi pa je najslabša kombinacija. Najbolje je imeti kombinacijo starejših in mlajših, da ne izgubimo znanj, hkrati pa je pomembno poklicno izobraževanje in ustrezno oblikovanje prenosa znanj med generacijami.

Poudarjena je tudi bila usmeritev k eko-sistemu umetne inteligence v industriji kot odprta, kooperativna in združena digitalna inovacijska platforma z naslednjimi stebri:

  • orodja umetne inteligence
  • podatkovni prostor
  • compute continuum
  • industrijski 5G

Vse naj se nahaja na področju med zaupanjem in varnostjo na eni strani ter etiko z regulativnimi okvirji na drugi, podprto s standardi in poslovnimi modeli. V platformi so poudarjena področja proizvodnje, mobilnosti, energije, hrane, gradbeništva, zdravja, itd. Pomembna so znanja znotraj podjetij, saj izvajanje s pomočjo zunanjih ekspertov ni optimalno.

Zanimive predstavitve ključnih govorcev letošnje konference najdete na tej povezavi.